Je mesec maj res bil maj ali smo bili v aprilu? To bi se lahko vprašali glede na velike količine padavin. So pa bile temperature nizke glede na dolgoletno povprečje. Razlika med najvišjo (26. maj) in najnižjo (8. maj) izmerjeno temperaturo v mesecu je bila 24,2 °C.

Povprečna mesečna temperatura je bila nižja kot v povprečju obdobja od leta 1981 do leta 2010, znašala je 12,76 °C in je bila od dolgoletnega povprečja nižja za 3,04 °C. Dolgoletno povprečje za maj znaša v Mariboru 15,8 °C.

Končno normalen mesec v tem letu, bi lahko rekli glede na vremenske podatke. Bilo je toplo in več padavin, kot v prejšnjih treh mesecih. Razlika med najvišjo (26. april) in najnižjo (2. april) izmerjeno temperaturo v mesecu je bila 23,3 °C.

Povprečna mesečna temperatura je bila nekoliko višja kot v povprečju obdobja od leta 1981 do leta 2010, znašala je 11,41 °C in je bila od dolgoletnega povprečja višja za 0,61 °C. Dolgoletno povprečje za april znaša v Mariboru 10,8 °C. Če pa primerjamo samo povprečno temperaturo zadnjega tedna v mesecu s povprečjem obdobja od leta 1981 do leta 2010 ugotovimo, da je bila višja za 3,2 °C.

V Mariboru so se nadaljevale nadpovprečno visoke temperature za marec. Opazno je bilo tudi nihanje temperatur, kar se je dogajalo skozi celoten mesec. Razlika med najvišjo (22. marca) in najnižjo (12. marca) izmerjeno temperaturo v mesecu je bila 24,4 °C, kar pa je veliko manj kot je bila izmerjena razlika v marcu 2018, ko je znašala kar 36,1 °C.

Povprečna mesečna temperatura je bila občutno višja kot v povprečju obdobja od leta 1981 do leta 2010, znašala je 8,59 °C in je bila od dolgoletnega povprečja višja za 2,59 °C.

V okviru projekta We can bee friendlier to the nature (ERASMUS+ projekt) smo na šoli izvedli še zadnjo izmenjavo dijakov iz Hamburga. Namen projekta je tudi osveščanje ljudi, da moramo spremeniti odnos do narave, če želimo še naprej živeti v čim bolj neokrnjeni naravi. Da je projekt zanimiv za širše okolje dokazuje tudi odziv medijev, ki so se z veseljem udeležili naših aktivnosti na zadnji izmenjavi.

Vedno pogosteje je slišati opozorila, kako se na našem planetu vztrajno zmanjšuje populacija čebel. Prav ta opozorila so spodbudila naši dijakinji Iris Goričan in Majo Slanič, da sta se lotili urejanja okolice v bližini šolskega čebelnjaka. Na prvi pogled se zdi, da takšno dejanje ni pomembno, toda če bi vsakdo prispeval vsaj toliko za urejeno okolje, potem gotovo ne bi več govorili o težavah, ki so posledica zmanjševanja populacije čebel tudi zaradi vse manj cvetličnih travnatih površin, ki se pojavljajo zaradi vsepogostejših zaporednih košenj travnikov. Predpogoj za primerno pašo pa je seveda tudi skrb za čistejše naravno okolje.