Tudi naši dijaki se trudijo, da bi ostala narava čista

So odpadki res lahko uporabni? Na Biotehniški šoli Maribor verjamemo, da so, zato smo se tudi pridružili mednarodnemu projektu ESFALP 2012 (European school for a living planet). To je projekt, ki že peto leto zapored združuje šole iz različnih evropskih držav.

Tako imenovana ESFALP Akademija je potekala od 22. do 27. oktobra 2012 v mestu Illmitz v Avstriji. Mesto leži ob Nežiderskem jezeru oz. v Narodnem parku Neusiedler See. Na Akademiji je sodelovalo 33 učiteljev in 33 dijakov iz 33 šol iz 9 držav (Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Madžarske, Moldavije, Romunije, Slovenije, Srbije in Ukrajine).

Iz Biotehniške šole Maribor sva se Akademije udeležila dijakinja Mihaela Roškarič in Simon Gračner, profesor strokovnih predmetov s področja naravovarstva.

Namen tega srečanja je bil podrobno spoznati načine, kako ohraniti naravo čim bolj čisto. Predavatelji iz Avstrije, Romunije in Združenih držav Amerike so nam predstavili probleme, ki so tesno povezani z Donavo in njenimi pritoki, torej tudi z Dravo, Muro in Savo. Velik poudarek so dali tudi ekološkemu odtisu, ki je eden glavnih pokazateljev, kako obremenjujemo okolje s svojimi dejavnostmi (promet, pridelava hrane, bivanje).

Največ časa pa so posvetili temu, da nas naučijo kako je potrebno pripraviti in izvesti dober ekološki projekt.

Glede nato, da nas je po vrnitvi domov čakala izvedba projekta, povezanega z okoljem, smo z veseljem prisluhnili, kako se lotiti te naloge. Osnovni namen tega usposabljanja je bil, da bodo znali dijaki sami izvesti okoljski projekt.

Polna novih znanj sva se z dijakinjo vrnila na šolo. Prvi korak pri izvedbi našega projekta je bil sestava ekipe, ki bo projekt tudi vodila. Drugi korak pa določiti okoljski problem, ki ga bomo poskušali rešiti. V ožjo ekipo dijakov, ki so projekt vodili, smo vključili dijake od prvega do četrtega letnika: cilj je bil, da projekt zaživi na celi šoli.

Okoljski problem, ki smo se ga lotili, je vsem zelo dobro poznan  ̶  odpadki.  Naš osnovni cilj je bil predstaviti pomen pravilnega ločevanja odpadkov, ponovne uporabe odpadkov in izobraževati ljudi o pomenu ustreznega ravnanja z njimi.

Projekt smo želeli predstaviti čim več ljudem, v prvi vrsti pa dijakom in zaposlenim na naši šoli, učencem iz osnovnih šol in prebivalcem Maribora ter sosednjih krajev. Mislim, da nam je kar dobro uspelo. Čeprav odziv na šoli ni bil vedno takšen, kot bi si želeli. Eden od razlogov je ta, da pogosto med dijaki in učitelji ni bilo dovolj energije, da bi nam sledili.

Odločili smo se, da izpostavimo predvsem dejstvo, da so lahko odpadki tudi zelo uporabni, potrebno je le malo razmisliti, uporabiti nekaj domišljije in že lahko dobimo uporaben izdelek, ki bo preprečil, da bi se odpadki kopičili na odlagališčih, hkrati pa lahko na ta način privarčujemo tudi kar nekaj denarja.

Cilje projekta smo uresničevali na različne načine: z ločevanjem odpadkov na šoli. Da bi bilo ločevanje lažje smo na vsak koš prilepili sliko z motivom, ki predstavlja odpadke, ki jih lahko vržemo v določen koš.

Obiskal nas je E-transformer, ki nam je predstavil pomen celotnega procesa zbiranja, ločevanja in ravnanja z elektronsko opremo in napravami. S pomočjo predstavitvenega filma, multimedijskih pripomočkov in razstavnih eksponatov smo lahko obiskovalci pobliže spoznali, kaj se zgodi z našimi elektronskimi napravami, po tem ko jih prevzame podjetje ZEOS.

Izdelovali smo različne uporabne izdelke iz odpadkov. Iz starega jeansa so dijakinje izdelale peresnice, torbe,

denarnico in žepke za mobilne telefone. Nič manj zanimivi in domiselni pa niso bili izdelki iz plastenk (ptičje krmilnice in vetrnice),

iz tetrapaka (denarnica za kovance), steklenica kot nadomestek za vazo, vrečke s sivko,

blazine, stojala za pisala idr. Projekt smo podkrepili z razstavo o ločevanju odpadkov,

izvedli smo ekskurzijo v sortirnico in predelovalnico odpadkov v Lenartu.

Mislim, da smo se vsi prisotni strinjali, da proizvajamo občutno preveč odpadkov. Upam, da bo ta ogled pripomogel k temu, da bomo od sedaj naprej dobro premislili, kaj in koliko bomo kupili ter kam bomo potem odvečne stvari odložili.

Projekt smo popestrili s pesmijo oz. himno, ki je problematiko odpadkov približala predvsem mladini. Ponovno uporabo odpadkov smo spoznavali tudi s pomočjo stripa (Strip o tetrapaku) in filmov (Ste za? in Kdor zna, pač zna). Projekt smo širši javnosti predstavljali tudi preko bloga ESFALP (v angleščini).

Ker pa je to živ projekt, verjamem, da se bodo ideje rojevale tudi po uradnem zaključku projekta.

Zaključek projekta smo izpeljali v mestu Maribor. Na prireditev smo povabili podjetja, ki verjamejo, da se da iz odpadkov narediti veliko uporabnih stvari, ne da bi pri tem škodovali okolju in ljudem. Obiskovalcem smo projekt predstavili tudi s pomočjo različnih delavnic. Obiskovalci, od najmlajših do najstarejših, so lahko izdelovali hranilnike iz plastenk,

nove svečke iz recikliranega voska,

enostavne igrače iz papirja

in okraske iz plastičnih pokrovčkov.

Uporabnost odpadkov so lahko spoznavali tudi na stojnicah, kjer so si lahko ogledali kako pravilno ločujemo odpadke,

kaj naredimo z odpadno elektronsko opremo,

kaj vse lahko naredimo iz tetrapakov

in tekstila.

S poskusi so dijaki prikazali, kakšno škodo povzročajo odpadki v naravi, predvsem na rastlinah.

Zelo zanimiv pa je bil tudi poskus z vodo,

s katerim smo želeli pokazati, kako malo čiste pitne vode imamo na razpolago, kljub temu, da nas voda obdaja praktično na vsakem koraku.

Da bi pokazali, kako malo truda je potrebno, da pomagamo nekomu v stiski, smo na prireditvi organizirali tudi tekmovanje v izdelovanju mozaikov iz plastičnih pokrovčkov, s katerim smo želeli vzpodbuditi ljudi, da shranijo vsak pokrovček in ga podarijo triletnemu fantku Niku. Občudovali smo lahko dijake in učitelje, ki so z velikim navdušenjem ustvarjali različne motive.

Če bo vsak obiskovalec naše prireditve uporabil delček tistega, kar je videl, smo dosegli svoj namen.

Ob koncu projekta samo še misel: v teh kriznih časih nam lahko številne stvari, ki smo jih mislili zavreči, pridejo prav. Lahko bi rekli, da nam odpadki pomagajo privarčevati marsikateri evro. Zato dvakrat premislimo, ali je res potrebno, da določene stvari postanejo odpadki.

In še čisto za konec…

Odpadki niso samo odpadki, ampak so odpadki lahko tudi uporabni.

Simon Gračner, univ. dipl. inž. kmet.