Sva Lena Kostanjšek in Lara Petrovič, dijakinji programa veterinarski tehnik na Biotehniški šoli Maribor in stanujeva v dijaškem domu. V zadnjem času smo opažali, da ima voda v dijaškem domu nenavaden okus, poleg tega pa so se nekateri dijaki pritoževali tudi zaradi prebavnih težav. V začetku šolskega leta sva enkrat že naredili preiskave in ugotovile, da je v vodi prisotna Escherichia coli. To sva tudi sporočili dijaškemu domu, vendar so naju zavrnili, češ da so opravili preiskave vode in niso našli ničesar. Čez pol leta so nam še enkrat sporočili, da so vodo pregledali in naj bi bilo z njo vse v redu. Zaradi tega sva se odločili preiskave opraviti še enkrat. Tokrat sva postopek dokumentirali.

Najprej sva si pripravili epruvete in primerne pokrovčke za odvzem vzorcev vode. Štiri epruvete so bile že predhodno sterilizirane, pokrovčke pa sva očistili, osušili, zapakirali v sterilizacijske vrečke in jih dali sterilizirati v suhi sterilizator na 134 °C za 15 minut.

Vzorce vode sva odvzeli isti dan, kot sva pripravljali gojišča. Odvzeli sva jih tako, da se nisva dotikali notranjosti pokrovčka ali zgornjega roba epruvete. Napolnili sva jih do ¾ in jih dobro zaprli.

Odvzeli sva vzorce iz:

• pipe v kopalnici v 2. nadstropju,
• pipe v kuhinji v 2. nadstropju,
• pipe v kopalnici v 4. nadstropju,
• pipe v garderobi telovadnice.

V laboratoriju sva si najprej pripravili vse potrebne pripomočke. To so gorilnik, vžigalnik, pipeto, 4 sterilne nastavke (10 ml) za pipetiranje, 4 specialna gojišča za Escherichia coli, 4 gojišča z navadnim agarjem in 4 gojišča s krvnim agarjem. Za postavitev epruvet pa sva uporabili še stojalo.

Potek

1. Najprej sva vključili in prižgali gorilnik, ki služi dezinfekciji zraka, saj uniči mikroorganizme v področju najinega delovnega polja.

2. Nato sva označili gojišča in jih razporedili. Vsakega izmed vzorcev sva nanesli na tri različna gojišča. Označili sva jih tako, da sva najprej napisali kakšno je gojišče (npr. NA za navadni agar), nato sva napisali kakšno vrsto vzorca sva nanesli, dodali sva še kje je bil vzorec odvzet (npr. telovadnica) in pripisali še Escherichia coli, da vzorca ne bi zamenjali s katerim drugim.

3. Nadaljevali sva s sestavljanjem pipete. Tudi pri tem sva zelo pazili, da je ostala sterilna. Z enim nastavkom sva pipetirali samo en vzorec (npr. samo vodo iz kuhinje v 2.nadstropju).

4. Odprli sva si gojišča za določen vzorec in na vsakega nanesli po 1 ml vzorca vode. Nato sva nastavek zamenjali in isto ponovili z ostalimi vzorci.

5. Gojišča sva odnesli v inkubator in jih inkubirali 72 ur na 37 °C.

                                                    Označena gojišča.                      Nanašanje vzorca na gojišče s krvnim agarjem.

                                   Nanašanje vzorca na specialno gojišče.                               Vzorci v inkubatorju.

REZULTATI

1 – VZORCI VODE IZ PIPE V KOPALNICI 2. NADSTROPJE

V tem primeru vidimo, da na nobenem gojišču ni zrasla nobena bakterija.

2 – VZORCI VODE IZ PIPE V KUHINJI 2. NADSTROPJE

Tukaj opazimo, da se je razraslo nekaj bakterij. Ker vidimo rezultate na specifičnem gojišču, lahko rečemo, da je v tem vzorcu prisotne nekaj Escherichia coli.

3 – VZORCI VODE IZ PIPE V KOPALNICI 4. NADSTROPJE

Tudi pri tem vzorcu vidimo, da so na vseh gojiščih prisotne kolonije. Spet lahko potrdimo, da je v vzorcu prisotna Escherichia coli.

4 – VZORCI VODE IZ PIPE V GARDEROBI TELOVADNICE

Pri zadnjih vzorcih pa vidimo minimalno rast bakterij na navadnem in krvnem agarju, ne pa na specialnem gojišču, zato tu verjetno Escherichia coli ni prisotna.

BARVANJE BAKTERIJSKIH RAZMAZOV VZORCEV

Potek

1. Objektno stekelce sva očistili z 70 % etanolom in na hitro potegnili skozi plamen 2 do 3 krat.

2. Na 1/3 predmetnega stekelca sva kanili kapljico sterilne fiziološke raztopine.

3. Bakterije sva zajeli z zanko in jih razmazali v fiziološki raztopini po predmetnem stekelcu.

4. Predmetno stekelce sva postavili poševno na podlago in pustili na zraku, da se posuši.

5. Ko je bil razmaz popolnoma suh (moten madež na steklu), sva potegnili predmetno stekelce skozi plamen 2 do 3 krat tako, da je razmaz obrnjen navzgor. S tem se bakterije prilepijo na steklo in preparat je fiksiran.

6. Nato sva preparat pogledali pod mikroskopom. Videli sva gram negativne paličaste bakterije.

PRIMERJAVA REZULTATOV

Za zaključek pa sva se odločili primerjati rezultate prvih preiskav z današnjimi.

Kot lahko vidimo, je pri prvem testiranju specialno gojišče pokazalo prisotnost Escherichia coli v vseh vzorcih, vidno je tudi, da so kolonije, ki so zrasle, večje in jih je več.

Torej količina Escherichia coli v vodi se je očitno zmanjšala, ampak še vedno je prisotna, kar nam predstavlja problem.

Nacionalni inštitut za javno zdravje namreč pravi:

»Prisotnost Escherichia coli v pitni vodi zanesljivo dokazuje, da je bila voda fekalno onesnažena. Po Pravilniku o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/04, 35/04) so bakterije Escherichia coli uvrščene v Prilogo I, del A, med mikrobiološke parametre. Mejna vrednost za Escherichia coli v pitni vodi je 0 /100 ml.«

Lena Kostanjšek in Lara Petrovič, 4.c

Mentorica: Kristina Dolinar Paulič