Že ime modula nam pove, da tukaj dijaki spoznavamo različne ekosisteme, med njimi tudi vodne, kot so: jezera, ribniki, morja, barja, močvirja, reke, potoki. Pri vseh vrstah vodnih ekosistemov obravnavamo osnovne značilnosti ekosistema, njihove posebnosti, rastlinske in živalske vrste, ki živijo v njih, njihove funkcije, kdo jih ogroža in spoznavamo praktične primere na posameznih ekosistemih v Sloveniji.

Osnovni cilj je spoznati kako vplivajo vodni ekosistemi na preskrbljenost narave z vodo. Vsi našteti vodni ekosistemi močno vplivajo na zaloge vode, ki so še kako pomembne, ko nastopijo vsakoletne suše. Glede na vremenske napovedi za prihodnost, mora biti naša primarna naloga, da danes zaščitimo vodne vire za jutri in jih ohranimo čiste ter neokrnjene, saj bodo le tako lahko opravljali svojo funkcijo.

V tem šolskem letu smo spoznavali:

Barje

Barje je poseben tip mokrišča za katerega je značilno stalno ali občasno zastajanje vode. Naučili smo se kako jih delimo, kako nastajajo, kakšna je njihova vloga in katere rastlinske vrste najdemo v njih.

Lovrenško barje je primer enega izmed visokih barij v Sloveniji.

Lovrenška jezera. (Gračner, S.)

Jezero

Jezera poznamo boljše kot barja, ampak smo se kljub temu naučili veliko novega. Izvedeli smo, da je jezero naravna ali umetna kotanja, ki je stalno ali občasno napolnjena z vodo, da mora biti večje od 1 ha, da se voda počasni menjuje, da se razlikujejo po velikosti, globini, obliki in načinu nastanka, nadmorski višini, da se lahko starajo in spreminjajo v močvirja, nato v barja in da lahko nazadnje tudi izginejo.

Še posebej so nam bila zanimiva jezera, ki smo jih v okviru strokovnih ekskurzij že obiskali, saj smo jih zaradi tega tudi boljše poznali. Tako smo spoznavali značilnosti Cerkniškega presihajočega jezera, Zelencev pri Kranjski gori, Škocjanski zatok,…

Škocjanski zatok in Zelenci. (Gračner, S.)

Mlaka

Mlaka je manjša stoječa voda, naravnega ali umetnega nastanka, ki se ne izsuši večji del leta. Če ima dovolj velik dotok vode, jo lahko uporabimo tudi za namakanje.

Mlaka. (Gračner, S.)

Izvedeli smo, da kljub svoji majhnosti, mlake prispevajo veliko več k biodiverziteti kot pa večja vodna telesa, npr. ribniki.

Reka

Spoznali smo kaj so reke in rečni sistem. Več časa smo seveda posvetili reki Dravi, ki je nam najbližja velika reka. Reke so glavni vir sladke vode, zato so območja rek gosto poseljena, so vir energije (hidroelektrarne), za turizem in rekreacijo (čolnarjenje, športni ribolov), vir za namakanje,…

Tudi reka Drava je zelo pomembna za namakanje kmetijskih površin na področju Podravja.

Porečje Drave. (https://prva-faza.porecje-drave.si/porecje_drave)

Podtalnica ali talna voda

Seveda nismo izpustili podtalnice, ki nastaja s pronicanjem padavinske vode ali iz vode vodnih tokov (rek, jezer) skozi prepustne kamnine (prod, pesek, peščenjak, grušč, apnenec, dolomit). S pretakanjem skozi te plasti se voda samoočiščuje. Podtalnica predstavlja za Slovenijo zelo pomembno zalogo pitne vode.

Povodja v Sloveniji. (http://www.vode.si/soer/celinske_vode.html)

Žal pa jo ogrožajo veliki onesnaževalci kot so: industrija, promet kmetijstvo, neurejena odlagališča odpadkov in neurejena kanalizacija.

Seveda nas je najbolj zanimalo, kako ugotavljamo onesnaženost vodnih ekosistemov in kako jim lahko pomagamo.

Naučili smo se, da je fitobentos že od nekdaj uporaben pokazatelj prizadetosti ekosistemov. Stanje površinskih in podzemnih voda se v Sloveniji vrednoti na podlagi ekološkega in kemijskega stanja. Ekološke in kemijske parametre merimo na terenskih in laboratorijskih vajah.

Pridobljeno znanje bomo lahko uporabili tudi pri analizi vode za namakanje.

Natalija Horvat in dijaki programa naravovarstveni tehnik