Poraba vode v gospodinjstvih
Pomanjkanja vode je postal globalni problem svetovnih razsežnosti. Ali enako razmišljamo tudi Slovenci? Večji del Slovenije je še vedno dovolj preskrbljen s pitno vodo, tako da tudi ob dolgotrajnejših sušah ni zaznati njenega večjega pomanjkanja. Kako dolgo nam bo to še uspevalo?
Pred desetletji se še nihče ni vpraševal, koliko jo porabimo za kuhanje, umivanje, ročno pomivanje posode in strojno pranje perila, za izdelavo različnih dobrin: oblačil, papirja, in za zalivanje rastlin v rastlinjakih … Danes pa smo že potratno kopanje v banjah večinoma nadomestili z manj potratnim tuširanjem.
Poraba vode v Sloveniji
Poraba vode za lastne potrebe se samo še povečuje. Vsak Slovenec je v letu 2017 v povprečju porabil 113 litrov pitne vode na dan oziroma 41,3 m3 na leto (SURS 2018); dve leti kasneje, leta 2019, pa je poraba 104 litrov na dan.
Žal pa ta podatek ne ponuja povsem prave slike o njeni dejanski porabi, saj je vanj vključena le poraba v gospodinjstvu. Ni pa vanj všteta poraba, ki nastaja pri izdelavi oblačil in pridelavi ter predelavi hrane, in tista, ki smo jo uporabili na delovnem mestu ali v šoli …
Večanje potreb po namakanju
Z dvigovanjem temperatur pa smo jo začeli uporabljati v vedno večjih količinah tudi za zalivanje in namakanje vrtov ter kmetijskih zemljišč.
V Sloveniji se je zaradi milih zim, ki ne prinašajo več obilnejših snežnih padavin, ki bi ustvarile dovolj velike zaloge vode za bolj sušna pomladna in poletna obdobja, ter visokih poletnih temperatur, pojavila še večja potreba po namakanju. V zadnjem desetletju se je povečala kar za trikrat. V letu 2010 smo za namakanje porabili 1.608.000 m3 vode (180.000 m3 iz podtalnice, 295.000 m3 iz tekočih voda in 1.133.000 m3 iz akumulacij, jezer in vodovodov), v letu 2019 pa že 3.247.000 m3 (351.000 m3 iz podtalnice, 318.000 m3 iz tekočih voda in 2.578.000 m3 iz akumulacij, jezer in vodovodov). Je pa poraba vode v posamezni letih tudi odraz vremenskih razmer v tistem letu.
Se mladi zavedajo, koliko vode porabijo na dan?
Ali mladi vedo, koliko vode porabijo na dan, in kako zmanjšati njeno porabo, sta ključni vprašanji, ko v razredu usmerimo pogovor na porabo vode. Zato smo se zaradi prej omenjenih podatkov in gornjih vprašanj odločili, da nanje odgovorimo v okviru projekta Let it rain! A Solar Powered Irrigation System Built by Students. V ta namen smo opravili analizo porabe vode med dijaki.
En teden smo vsak dan beležili porabo vode.
Dijaki so doma en teden spremljali porabo vode v straniščnem kotličku, pri tuširanju, kopanju v kadi, pri umivanju rok in zob, pri ročnem in strojnem pranju posode, pri strojnem pranju perila, kuhanju in pitju ter čiščenju stanovanja.
Porabo vode je beležilo 37 dijakov. Najmanjša poraba vode je znašala 95,56 litra, najvišja pa kar 914,79 litrov, to je 8-krat več od porabe leta 2017 in 9-krat več od leta 2019. Rezultati zagotovo niso popolnoma natančni, saj je težko oceniti, koliko vode je steklo v določenem času, kljub temu da vemo, kolikšen je pretok vode na minuto. Pogosto voda ne teče »na polno«, zato je takrat težko oceniti, koliko je je v resnici steklo.
Tudi če bi bili rezultati nekoliko nižji, še vedno kažejo, da so dijaki pri porabi vode zelo potratni. Povprečno so vsi sodelujoči dijaki iz raziskave porabili 396 litrov vode na dan, kar znaša skoraj 4-krat več, kot je slovensko povprečje. Največ so jo porabili za tuširanje skoraj 181 litrov, kar krepko presega priporočeno količino vode za tovrstno umivanje (50 l). Prav tako veliko za umivanje rok in zob, kar 115 litrov na dan. Glede na lastne izkušnje porabe, menim, da so dijaki v tem primeru najslabše ocenili, koliko so jo dejansko porabili. Če so si povprečno umivali roke in zobe 10-krat na dan in so jo v povprečju porabili 11,5 litra na umivanje, potem bi morala voda teči pri vsaki uporabi več kot eno minuto, kar pa je malo verjetno. Veliko vode se porabili tudi za ročno pranje posode in za splakovanje straniščne školjke. Za ročno pranje je poraba znašala 45 litrov, pri splakovanju iz straniščnih kotličkov pa 38 litrov.
V celotnem seštevku porabe vode je manjši del mogoč pri drugih načinih porabe:
Kaj naj nas skrbi pri povečevanju porabe vode?
Pridobljeni podatki o porabi vode so vsekakor zaskrbljujoči. Zaradi tega smo v razredu kar nekaj časa namenili pogovoru o tem, kako zmanjšati njeno porabo, če želimo, da bomo imeli tudi v prihodnje za vsakodnevno uporabo dovolj pitne vode. Pogovor je razkril, da je dobro, da nas to skrbi, saj se je izkazal za edini način, da začnemo resno razmišljati o tem, kaj lahko sam kot posameznik storim zato, da bi se zmanjšala njena poraba. Teoretično vsi vemo, kaj storiti, praktično pa se vedenje izkaže za neuporabno v primeru, ko se je omamno izpostavljati curkom tople vode. Ali se omamnim užitkom ni moč odpovedati? Ali so za tako veliko porabo morda kriva tudi (pre)nizka cena vode 0,8144 evra (Maribor) za 1000 litrov? V trgovini bi za to ceno lahko kupili približno 1 liter ustekleničene vode.
Kaj lahko storimo?
Gotovo lahko vsakdo od nas privarčuje veliko vode pri osebni higieni (zapiranje vode med miljenjem, hitro tuširanje, zapiranje vode med umivanjem zob, pipe odpiramo največ do sredine …). Če imamo stare straniščne kotličke jih lahko zamenjamo z novimi dvostopenjskimi, ki lahko porabijo samo tretjino vode v primerjavi s starimi. Veliko vode pa lahko privarčujemo tudi s pomivanjem posode v pomivalnem stroju.
Seveda, pa ne bo dovolj samo zmanjšanje porabe vode v gospodinjstvih, ampak moramo zmanjšati porabo vode tudi zunaj doma.
Na vrtu lahko veliko vode prihranimo, če pri zalivanju uporabljamo deževnico, ki jo zbiramo skozi celo leto. Takšna voda je tudi veliko bolj primerna za zalivanje kot voda iz pipe, ki lahko vsebuje klor. Porabo vode za zalivanje pa lahko zmanjšamo tudi tako, da napeljemo kapljični sistem, ki dovaja vodo direktno do rastline.
Možnosti je veliko, samo uporabljati jih moramo. Pridružimo se tistim, ki to že vestno počnejo.
Simon Gračner