Projekta Let it rain! A Solar Powered Irrigation System Built by Students smo se lotili z namenom, da pokažemo, kako pomembna je uporaba obnovljivih virov energije ter zmanjševanje porabe vode za izboljšanje stanja v okolju zdaj in v prihodnje.

Med izvajanjem projekta nam je to uspelo. Najprej smo v okviru različnih predmetov (trajnostni razvoj, gospodarjenje z naravnimi viri energije) teoretično spoznavali pridobivanje in uporabo električne energije s pomočjo sonca, nato pa smo na šoli in v Hamburgu z dijaki postavili manjši sončni elektrarni. Na šoli bo pridobljena električna energija poganjala namakalni sistem, višek elektrike pa bomo porabili v sušilnici za sušenje zelenjave in sadja. Glede na to, da so dijaki digitalno usmerjeni, je zelo pomembno, da bomo lahko z njimi vseskozi spremljali delovanje sončne elektrarne po mobilnih napravah. Na ta način bodo lahko dijaki v živo spremljali, kako se spreminja proizvodnja elektrike ob različnih vremenskih pogojih oz. ob različni osončenosti solarnih panelov.

Drugo pomembno področje projekta je bilo namakanje. Z dijaki smo pri strokovnih modulih (trajnostni razvoj, gospodarjenje z naravnimi viri energije, pridelovanje poljščin, ekološko kmetovanje, zelenjadarstvo), praktičnem pouku in na izmenjavah v Hamburgu ter Mariboru govorili o različnih namakalnih sistemih, načinih zbiranja deževnice in potem tudi postavili 22.000 literski zbiralnik deževnice ter namakalni sistem na šolskem posestvu v Mariboru. Na ta način bomo lahko na šoli pridelovali zelenjavo tudi v času suše. Ker je namakanje tesno povezano s tlemi, smo med poukom in med izmenjavami veliko časa posvetili tudi spoznavanju različnih tipov tal in njihovemu vplivu na pojav suše. Ugotavljali smo, katera voda je najprimernejša za namakanje, pri tem pa se naučili, katere tehnike analize vode so najprimernejše in katere lahko opravimo sami.

Zelo pomembno je, da smo v projekt uspeli vključiti vse programe, ki jih izobražujemo na šoli. Dijaki iz programov kmetijsko-podjetniški tehnik in naravovarstveni tehnik so obravnavali vsebine, ki so tesno povezane z namakanjem (vpliv namakanja na pridelek, načini namakanja, spremljanje padavin, namakanje v zelenjadarstvu, sadjarstvu, vinogradništvu, poljedelstvu, uporaba vode v živinoreji, namakanje v zavarovanih prostorih, materiali za namakanje, dejavniki, ki vplivajo na namakanje, vpliv namakanja na rast plevelov, postavitev namakalnega sistema, poraba vode pri namakanju, obroki namakanja, načrt namakanja, vpliv namakanja na pojav bolezni in škodljivcev ...). Vodo kot zelo pomemben dejavnik smo vključili tudi v druge programe (veterinarski tehnik, cvetličar, mehanik kmetijskih in delovnih strojev) in v različne predmete (strokovni predmeti, angleščina, nemščina, fizika …).

Skozi celoten projekt smo poudarjali ekonomski in okoljski pomen projekta.

S projektom smo pridobili vsi. Šola je dobila zelo dobre učne pripomočke, ki nam bodo v prihodnje služili za pouk, za predstavitve na tehničnih dnevih za osnovne šole, za informativne dneve, za predstavitve okoliškim prebivalcem, hkrati pa bomo imeli obnovljiv vir energije, ki bo nadomestil fosilna goriva in možnost namakanja v času suše. Do zdaj smo bili vezani na vodovod. S tem pa smo dosegli pomembno zmanjšanje porabe pitne vode, ki je namenjen gojenju zelenjave.

Širša okolica bo imela od našega projekta koristi tudi zaradi tega, ker bomo s sončno elektrarno in namakanjem z deževnico znatno znižali okoljski odtis šole in šolskega posestva.

Dijaki bodo lahko pridobljeno znanje prenesli na svoje kmetije in domove. Glede na podnebne spremembe bodo morali skupaj z družinami razmišljati o prehodu na gojenje s pomočjo namakanja z deževnico in o prehodu na obnovljive vire energije. Pri kmetovanju jim bo zagotovo prišlo zelo prav znanje o različnih tipih tal, ki jim bo omogočalo boljše načrtovanje pridelave, še posebej ob pomanjkanju padavin. Pri izbiri vode pa si bodo lahko pomagali z znanjem, kako opraviti analizo vode.

Da so dijaki razumeli pomen projekta, dokazuje tudi ena izmed njihovih izjav: “Namakanje pomeni življenje.”

Koordinator projekta: Simon Gračner, univ. dipl. inž. kmet.