Sončna energija je neizčrpen vir energije. Sončna energija, ki prispe na površino zemlje, je 15.000 krat večja od celotne energetske porabe človeštva.

Ena izmed pomembnih tem projekta je tudi uporaba sončne energije. V okviru predmeta trajnostni razvoj smo se z dijaki 1.aPTI in 2.aPTI ter 1.a posvetili temu v svetu vedno pomembnejšemu obnovljivemu viru energije. V Sloveniji je stanje glede uporabe sončne energije slabše, vendar se izboljšuje. Podatki stanja kažejo, da je v Sloveniji delež proizvedene električne energije iz sončnih elektrarn 1,7 % v letu 2018 (http://pv.fe.uni-lj.si/files/Pregled_fotovoltaicnega_trga_v_Sloveniji_2018.pdf).

Lahko bi rekli nič novega. Temperature ponovno nad dolgoletnim povprečjem, a to vseeno ni bila ovira, da ponovno ne bi doživeli pozebe. Največ škode so utrpele sorte jabolk iz ekološke pridelave. Topaz in Opal, ki sta bolj zgodnji sorti – okoli 90% škode. V intenzivnem nasadu je največjo škodo utrpel Idared – tudi do 95% škode, Sorte Gala, Jonagold in Zlati delišes pa okoli 50% škode oziroma izpada pridelka. Visokodebelni nasadi niso bili nič prizadeti.

Padavin je bilo tudi ta mesec nekaj manj kot je dolgoletno povprečje. Zanimivo, da se je to dogajalo tudi v letu 2018, medtem, ko je bilo lani vreme v mejah dolgoletnega povprečja.

Marec je bil temperaturno zelo turbolenten. Temperature so šle gor, pa dol, pa spet gor, kar se je dogajalo skozi celoten mesec. Zanimivo, da se je to dogajalo tudi v letu 2019 in delno v letu 2018. Dočakali smo celo en snežni dan.

Razlika med najvišjo (12. marca) in najnižjo (16. marca) izmerjeno temperaturo v mesecu je bila 26,5 °C, kar pa je veliko manj kot je bila izmerjena razlika v marcu 2018, ko je znašala kar 36,1 °C. Po drugi strani pa se je letos ta razlika zgodila v štirih dnevih.

Povprečna mesečna temperatura je bila višja kot v povprečju obdobja od leta 1981 do leta 2010, znašala je 7,04 °C in je bila od dolgoletnega povprečja višja za 1,04 °C.

Lahko bi rekli, nič novega. Tako kot se je zaključil januar, se je nadaljeval celoten februar, torej nadpovprečno visoke temperature in relativno malo padavin. Letošnji februar je bil kopija lanskega. Razlika je bila samo v tem, da je bil letošnji še bolj topel. Lahko rečem, da je bil že pravi pomladni mesec. Na zimski mesec so nas spominjala samo še jutra, ki so bila nekoliko hladnejša. Smo pa ponovno dočakali en snežni dan. Neverjetno, v celi zimi smo dočakali dva prava snežna dneva.

Razlika med najvišjo (1. februar) in najnižjo (8. februar) izmerjeno temperaturo v mesecu je bila 23,4 °C. Lani je bila razlika kar 31 °C. Iz tega lahko razberemo, da smo imeli lani hladne noči in jutra ter visoke dnevne temperature. Letos pa so bile noči toplejše.

Januar je osrednji mesec meteorološke zime in običajno najhladnejši mesec v letu, kar pa ne veljala za zadnja leta, ko so temperature nadpovprečno visoke. Letos je kazalo, da bo januar temperaturno pod povprečjem, saj je bila prvih 27 dni povprečna temperatura celo -0,59 °C. So pa celotno sliko spremenili zadnji štirje dnevi, ki so bili nadpovprečno topli. Povprečna temperatura je bila v tem času 4,74 °C, kar je bolj značilno za mesec marec.

Razlika med najvišjo (28. januar) in najnižjo (7. in 24. januar) izmerjeno temperaturo v mesecu je bila 21,2 °C. Zgodovinsko gledano gre za velike temperaturne razlike, žal pa je za zadnja leta takšna razlika nekaj povsem normalnega.