Poraba vode v gospodinjstvih

Pomanjkanja vode je postal globalni problem svetovnih razsežnosti. Ali enako razmišljamo tudi Slovenci? Večji del Slovenije je še vedno dovolj preskrbljen s pitno vodo, tako da tudi ob dolgotrajnejših sušah ni zaznati njenega večjega pomanjkanja. Kako dolgo nam bo to še uspevalo?

Pred desetletji se še nihče ni vpraševal, koliko jo porabimo za kuhanje, umivanje, ročno pomivanje posode in strojno pranje perila, za izdelavo različnih dobrin: oblačil, papirja, in za zalivanje rastlin v rastlinjakih … Danes pa smo že potratno kopanje v banjah večinoma nadomestili z manj potratnim tuširanjem.

Poraba vode v Sloveniji

Poraba vode za lastne potrebe se samo še povečuje. Vsak Slovenec je v letu 2017 v povprečju porabil 113 litrov pitne vode na dan oziroma 41,3 m³ na leto (SURS 2018); dve leti kasneje, leta 2019, pa je poraba 104 litrov na dan.

Voda je tema, o kateri govorimo praktično vsi. O njej se govori doma, med sosedi, v vrtcu, osnovni šoli, srednji šoli, med upokojenci ...

Zakaj se toliko pogovarjamo o njej? Verjetno zato, ker brez nje ni življenja. Žal pa se vedno več govori o njej zaradi tega, ker jo je vedno manj, predvsem pitne vode. Tako tekoče kot stoječe vode so vedno bolj onesnažene. Vedno več pa se o njej govori tudi v povezavi z namakanjem rastlin.

Kaj pa menijo naravovarstveniki o vodi? Kaj jim pomeni voda? Kaj je za njih čista voda? Kaj je namakanje oz. kakšen pomen ima?

Verjetno se marsikdo najde v njihovih odgovorih. Kako zares pa se zavedamo, da je skrajni čas, da nekaj ukrenemo za zaščito različnih virov vode pa je druga zgodba. Tudi o namakanju večjih površin moramo vedno bolj razmišljati, saj so padavine zelo neenakomerno razporejene in posledično je vedno več suš, ki ogrožajo naše pridelke.

Marec je bil ponovno temperaturno zelo turbolenten. Temperature so šle gor, pa dol, pa spet gor pa dol, kar se je dogajalo skozi celoten mesec (vsaj 4). Zanimivo, da se je to dogajalo tudi v letu 2020, 2019 in delno v letu 2018. Zaradi visokih temperatur je konec meseca začelo cveteti sadno drevje (breskve, češnje in slive), na izpostavljenih legah pa smo lahko občudovali belo preprogo cvetov, ki so se odprli na črnem trnu (Prunus spinosa). Temperaturni prag 5 °C (vsaj 6 dni zapored mora biti povprečna dnevna temperatura nad to temperaturo) je bil dosežen 23.3., kar je 9 dni kasneje, kot je dolgoletno povprečje.

Temperaturni prag 8 °C je bil dosežen 29.3., kar pa je 10 dni prej, kot je dolgoletno povprečje.

Ta dva podatka nam kažeta na to, da je bila prva polovica meseca pod dolgoletnim temperaturnim povprečjem, predvsem zadnji teden v marcu pa je dvakratno presegal povprečne temperature.

„Pomen in vrednotenje vode“

Že od leta 1993, 22. marca obeležujemo svetovni dan voda, ki je namenjen opozarjanju svetovne javnosti na omejenost in ogroženost naravnih vodnih virov.

Vsako leto je izpostavljena aktualna tema, ki je letos posvečena pomenu in vrednotenju vode. Vrednost vode je veliko večja, kot njena cena, zato nas letošnja tema nagovarja k razmišljanju o tem, kaj nam voda pomeni, njena resnična vrednost in njena zaščita. Hkrati krepi zavedanje o tem, kako pomembna je voda za dom, družinsko življenje, za preživetje, za počutje ljudi in na splošno za okolje ter njegovo ohranjanje.

O pomenu vode smo se pogovarjali tudi z dijaki v programu naravovarstveni tehnik in cvetličar. Oba programa sta z vodo tudi poklicno zelo povezana.

Lahko bi rekli, nič novega. Tako kot se je zaključil januar, se je nadaljeval celoten februar, torej nadpovprečno visoke temperature in relativno malo padavin. Letošnji februar je bil kopija februarjev 2019 in 2020. Razlika je bila samo v tem, da je bil letošnji nekoliko hladnejši, ampak še vedno krepko nad dolgoletnim povprečjem. V drugi polovici meseca smo imeli že pravo pomlad. Na zimski mesec nas je spominjala samo še sredina meseca, ko so bile temperature pod lediščem. En teden nizkih temperatur je na srečo preprečil začetek cvetenja sadnega drevja (marelice, breskve).

Razlika med najvišjo (23. februar) in najnižjo (13. februar) izmerjeno temperaturo v mesecu je bila kar 32,7 °C. To je za februar zelo nenavadno. Kot kaže se bomo morali na to kar navaditi, ker se je to zgodilo že drugič v zadnjih treh letih (leta 2019 – 31 °C).