Pilotni projekt Odgovorno s hrano/We Eat Responsibly! je eden prvih poskusov v EU, ki bo obravnaval ključna vprašanja porabe hrane v šolskih programih. Skozi akcijsko usmerjeno pedagoško metodologijo in preko metodologije sedmih korakov programa Ekošola, bodo mladi razvijali kritično mišljenje, znanje in usposobljenost, da postanejo globalni državljani, in da sprejmejo nove vedenjske vzorce na področju pre(hrane).

Gre za mednarodni projekt, v katerem poleg slovenskih ekošol sodelujejo tudi ekošole  iz osmih partnerskih držav: Bolgarije, Češke, Hrvaške, Latvije, Malte, Poljske, Romunije in Hrvaške.

Izbrani smo bili kot pilotna šola med srednjimi šolami.

Cilji projekta:

• Raziskovanje prehranjevanja v šolski jedilnici in v naših domovih.
• Iz rezultatov raziskav o prehranjevanju ugotoviti, katero področje potrebuje izboljšave.
• Osveščanje o pravilnem prehranjevanju na šoli in izven šole.
• Izdelava letnega načrta, ki nam bo pomagal približati se “pravi hrani”.
• Vključitev tem o hrani v učni načrt (trajnostni razvoj, angleški jezik,…).
• Kako napisati članek o tej temi, kako pripraviti oglasno desko, plakat in internetno stran, ter o obveščanju prek socialnih omrežij.
• Predstaviti rezultate in izboljšave širši javnosti.
• Sodelovanje s starši, širšo javnostjo, strokovnjaki za prehrano, kmeti, kuharji,…
• Naučiti dijake, kako se vodi in izvaja takšen projekt.

Hrana je potreba, užitek, hrana je stvar osebnega in kulturnega izbora. V Evropi redko pomislimo na to, da je hrana tudi človekova pravica in velik svetovni problem. Svetovno prebivalstvo hitro narašča in do leta 2050 bomo na našem planetu morali nahraniti trikrat več ljudi kot pred stotimi leti. Naš izbor hrane ima neposreden ali posreden vpliv na podnebje, na uporabo naravnih virov kot sta voda in zemlja, na zmožnost ljudi, da se lahko nahranijo in živijo dostojno življenje doma in po svetu.

V današnjih časih proizvodnja hrane:

• bolj prispeva h globalnemu segrevanju kot avtomobili, kamioni, letala in vlaki skupaj.
• porabi 70 odstotkov sladke vode, vendar zaradi pesticidov in gnojil, ki odtekajo vanjo, v veliki meri zmanjšuje njeno kakovost.
• pospešuje izginjanje biotske raznovrstnosti.
• je glavno gonilo krčenja gozdov in opustošenja Zemlje.

Vendar vsa hrana nima enakega vpliva na okolje. Kakšen pozitiven ali negativen vpiv ima neka hrana na ljudi in na planet, je odvisno od naslednjih petih vidikov: kaj jemo, koliko jemo (česa), koliko hrane zavržemo, kako je bila naša hrana pridelana in kdo je imel od tega korist.

 Koordinatorja: Jolanda Ziherl Sajko, Simon Gračner