V okviru sodelovanja z Poljoprivredno školo Šumatovec iz Aleksinca V Srbiji smo imeli izmenjavo dijakov in učiteljev. Obiskali smo učilnici na prostem. Strokovno vodenje in organizacijo je imel gospod Simon Gračner, univ. dipl. inž. kmet..

Botanični vrt v Pivoli je zanimiv v vseh letnih časih, posebno privlačen pa je v jesenskih barvah.

Med sprehodom se tudi misli sprehajajo od estetskih in filozofskih do botaničnih in zgodovinsko krajevnih tem.

Tukaj doživiš bogato dediščino in prijetno sproščenost ter povezanost z naravo. Slikovita veduta več kot tisoč let stare cerkve v Razvanju in okolica gradu Hompoš, kjer je sedaj Fakulteta za biosistemske vede, pa daje prekrasen vsebinski del temu »raju«.

Med sprehodom se vedno rad spomnim zgodbe o nastanku vrta, ki sem jo slišal od gospoda dr. Krajnčiča, ki je vrt zasnoval. Ponosen in vesel sem, da imamo v Mariboru tudi take ustvarjalne ljudi, za katerimi bo ostalo nekaj zelo vrednega! Naši gostje so veliko fotografirali, še posebej navdušeno veliko sekvojo.

Obisk pri gospe Ani Vovk nam je še polepšal sončen jesenski dan. Toliko zanimivega na enem mestu in njeno doživeto vodenje ter prisrčno pripovedovanje kaže, kako rada ima svoj vrt.

Prav zaljubljena je v svoj raj, ki ga je zasnovala in s svojimi rokami ustvarjala. “Vse delam samo z rokami brez rokavic”, mi pripoveduje, ko ji med prsti drsi zemlja, na katero nalaga humus.

Pritegnilo me je njeno pripovedovanje in povezovanje različnih strok od pedologije, botanike, področij fizike, vremenoslovja do gradbeništva ter kulture bivanja, še posebej pa zgodovina pridelovanja hrane in njeno poznavanje uporabe rastlin ter okušanje nekaterih delov rastlin.

Po prijaznem sprejemu in predstavitvi se je pričel naš poučni sprehod s spoznavanjem tal in pedološkimi znanji, ki jih kot profesorica predava na fakulteti Mariborske univerze. Povedala nam je, kako izboljšuje in bogati lastnosti zemlje na svojem vrtu. Vsako leto dodaja pest kremenčeve mivke (gradbena mivka Puconci), pest fosfatov v obliki granulatov in pest lokalnega drobnega poljčanskega kremenčevega peska. Prav tako pa občasno z zalivalko poškropi rastline z brozgo iz ognjiča, ki mora odležati vsaj dobra dva dni. To ima blagodejni učinek na zdravje rastlin.

Nato nam je predstavila pomen naravnega kroga uporabe naravnih materialov in postopkov, ki posnemajo dogajanja v naravi. Ta tako imenovana permakultura je še vedno modni trend v pridelavi hrane. Različne »odpadke« (tudi stara volnena oblačila in karton) uporabi pri gradnji različnih tipov gred, ki so prilagojene tipu terena in vrsti zelenjave.

Sestavo takšnih gred, ki nastajajo samo z nalaganjem materialov, ima nazorno predstavljeno na lično izdelanih plakatih. Na njih so mešani posevki rastlin. Nekatere smo lahko tudi poskusili. Liste kapucinke lahko uporabimo kot naravno zobno pasto, ker ima rahel antiseptični učinek, okus pa malo spominja na gorčico.

Prav tako smo razpravljali o koristni uporabi plevelov v vrtu, kot je na primer navadni tolščak, ki vsebuje veliko vitamina C in E ter Omega-3 maščobne kisline.

Nekatere naše goste je gospa profesorica Ana tako navdušila, da so ji postavljali številna vprašanja, ki so prerasla tudi v poučne debate.

Podelila je tudi semena svetlobnega korena, ki ga moramo presaditi v posodo z dnom, če želimo imeti dobro razvit koren. Svetlobni koren sestavljajo predvsem dolge vlaknine, ki dajejo večjo mišično maso in predvsem nas obogati z energijo. Nadomešča kavo in energijske napitke.

Na zanimiv način ima predstavljen prerez zemljišča, kjer nam je razložila kako delujejo padavine na zemljišče in morebitni plaz ter kako manjvredno zemljo kultiviramo z nalaganjem listja in humusa.

V plastenjaku na visokih gredah smo poskusili tudi perujsko jabolko, ki je okusno in deluje zdravilno.

V kotu plastenjaka imajo svoj prostor za počitek tudi muce, ko ne kontrolirajo in čuvajo posesti pred voluharji in podobnimi živalcami.

Podrobno je predstavila tudi gradnjo zemljanke in njene značilnosti ter uporabnost. Posebej je izpostavila konstantno temperaturo v vseh letnih časih in pomen zelene strehe zemljanke, ki se lepo zlije z okolico.

Poskusili smo zelo osvežujoč napitek iz žajblja, medu in cimeta.

Iz doline smo se povzpeli po hribu, kjer je jagodnjak, njegova ekspozicija pa je proti jugu. Po dve sadiki je posadila na meter široko teraso, ki je nastala ob deski. Jagode na tej polici se same širijo, odstrani pa le stare odmrle rastline.

Na vrhu hriba je manjša planota, kjer ima osrednji prostor prirejen mongolski šotor jurta s premerom devet metrov.

Tla tvori lesen pod, ki je prekrit z naravno preprogo. Sedala so razporejena v krogu pod svetlobnim oknom, kar omogoča odlično komunikacijo za obiskovalce in slušatelje.

Na jugu je terasa z razgledom. V podaljšku proti severu je letna kuhinja s priročnim zeliščnim vrtom v koritu, nadaljuje se v sanitarije in prostor z žrmljami (ročni mlin), zaključi pa z leseno konstrukcijo s sončno elektrarno in hranilnikom toplote za sanitarno vodo.

V neposredni bližini jurte se nahaja izvir s pitno vodo, malo višje pa so mlake, ki so namenjene zbiranju površinske vode. V dolini bi bili zbiralniki prazni zaradi sestave tal, ki vodo vpije v globino.

Ta mnogofunkcijska uporaba tehnologij na Aninem vrtu omogoča samozadostnost in neodvisnost bivanja. Povezanost različnih področij je didaktično izredno nazorno predstavljena, kar daje človeku možnost generiranja novih ustvarjalnih idej.

Gospa Ana je pripovedovala in odgovarjala strokovno in s takim žarom, da je njeno navdušenje prehajalo na nas ter nas je v celoti prevzelo. Vsi, še posebno gostje iz Srbije, smo bili navdušeni nad učilnicama na prostem ob izjemno prijetnem jesenskem vremenu.

Ob slovesu nas je povabila na naslednji obisk, kjer bo vse še bogatejše.

Zapisal: Božidar Damjan

Fotografije: Simon Gračner