V Sloveniji veliko kmetij potrebuje gorivo za ogrevanje ter za razne predelovalne postopke. Veliko kmetij ima njivske površine, nima pa gozda, iz katerega bi črpala lesno biomaso. Za takšne kmetije predstavlja
alternativno gorivo – koruzni oklasek velik potencial pri doseganju energetske neodvisnosti posamezne kmetije.
Projekt KORUZNI OKLASEK KOT OBNOVLJIVI VIR ENERGIJE predstavlja celostno rešitev, od izbire ustreznih hibridov koruze do spravila in pridelave do uporabe kot gorivo. Omenjeno podporo bodo podpirale raziskave in tehnološke rešitve.
Obnovljivi viri energije (OVE) so Predmet javnega razpisa je podpora za izvedbo pilotnih projektov in projektov Evropskega partnerstva za spodbujanje inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (EIP). Pristop EIP se spodbuja v okviru ukrepa M16. Gre za sodelovanje kmetijskega gospodarstva in praktičnih izzivov s katerimi se srečujejo v svoji vsakdanji praksi. Rezultati projektov EIP bodo vzpostavljene nove in inovativne rešitve v praksi.
V Sloveniji vsako leto na okoli 40.000 hektarjih kmetijskih površinah pridelujemo koruzo za zrnje. Koruza je pomembna surovina tako v prehrani živali, kot v prehrani za ljudi. Koruza kot rastlina je sestavljena iz večjih segmentov. Najpomembnejši del je zrnje, katero obdaja tako imenovani koruzni oklasek.
Koruzni oklasek je sestavljen iz treh plasti, zunanje plasti – pleve, olesenelega obroča in notranje mehke sredice. Koruzni oklasek trenutno zavržemo kot stranski produkt na polju, kjer zaradi svoje olesenele strukture počasi gnije. Iz tujih virov razberemo, da je pridelek koruznih oklaskov nekje 1.200 do 2.200 kg /ha. Ustrezno obdelane koruzne oklaske lahko uporabimo za več aplikacij.
Ena izmed zelo pomembnih je tudi pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Kar pomeni, da lahko z 1 ha koruznih oklaskov nadomestimo 600 do 1.200 l kurilnega olja. Torej koruza (koruzni oklasek) spada med obnovljive energetske rastline.
Slovenija se je z energetsko politiko 20-20-20 do leta 2020 zavezala dvigniti delež OVE za 20 %. Zaenkrat nam to slabo uspeva, kajti uporaba fosilnih goriv se praktično ne zmanjšuje, delež uporabe obnovljivih virov pa prepočasi narašča.
Koruzni oklaski poleg lesne biomase predstavljajo velik potencial pri uporabi OVE v Republiki Sloveniji.
Več o projektu si lahko preberete v priponki.
Ravnatelj: Anton Krajnc, univ. dipl. ing.
Damjana Vrbnjak mag.