V Kuzmi je 7. 5. 2022 potekalo medšolsko tekmovanje v karateju. Tekmovanja sta se udeležila Valentina Tašner Džaić, 1.a naravovarstveni tehnik in Nik Železinger iz 1.a kmetijsko-podjetniškega tehnika. Nik Železinger je bil v katah prvi in v borbah drugi, Valentina tašner Džaić pa je pri katah tekmovala v dveh kategorijah in je bila prva ter druga, pri borbah pa je osvojila drugo mesto. Na tak način sva osvojila dovolj točk, da je Biotehniška šola Maribor osvojila pokal za prvo mesto. Tekmovanje je bilo zelo uspešno saj sva oba z Valentino osvojila izjemne rezultate.

»Investirajmo v naš planet« je geslo letošnjega svetovnega dneva Zemlje, ki poteka že 52. leto zapored.

Na Biotehniški šoli Maribor smo se odločili, da letos ne bomo obeležili samo ta dan, ampak bomo zadnjo tretjino tega šolskega leta in začetek naslednjega posvetili življenjsko pomembni temi - vodi.

Prebivalec Slovenije je v letu 2020 v povprečju porabil 58,2 m³ vode. Večino vode za javni vodovod v Sloveniji načrpamo iz podzemnih vodnih virov – v letu 2020 je bilo iz teh virov načrpanih 165 milijonov m³ vode ali 97,6 % vse vode, pri čemer so izgube v omrežju znašale 47 milijonov m³ ali 27 % vse vode, načrpane za javni vodovod. (Vir: SURS, 2022)

Ob tem podatku se moramo vprašati: "Je res moralo priti do tako velikih izgub?". Tako velike izgube samo v omrežju, torej na poti do naših domov.

Z dijakinjami in dijaki programa naravovarstveni tehnik (2.a NT, 3.a NT in 4.a NT) smo se v začetku aprila 2022 odpeljali do Rač na Dravskem polju, kjer smo obiskali Krajinski park Rački Ribniki – Požeg.

Seznanili smo se z naravovarstvenim pomenom Krajinskega parka Rački ribniki Požeg. Park je zavarovano območje od leta 1992 in hidrološka, zoološka ter botanična naravna vrednota državnega pomena. Sodi med večje nižinske naravne parke v Sloveniji.

Ogled smo pričeli pri vstopni točki na učno pot in se po  njej odpravili do Turnovih ribnikov, ki so nastali na tem območju z zajezitvijo potoka že v 16. stoletju in služili grajski gospodi za ribolov.

Naše dejavnosti so se odvijale ob ribniku Gajič ter Malem in Velikem Račkem ribniku.

Končno, bi lahko rekli. Vendarle smo dočakali dan, ko se je epidemija Covid-a toliko umirila, da smo se z dijaki 3.a in 4.a programa naravovarstveni tehnik odpravili na strokovno ekskurzijo. Izbrali smo preizkušeno destinacijo za katero smo dobro vedeli, da bodo dijaki izvedeli nove stvari.

Najprej smo se ustavili pri rastlinski čistilni napravi Podboč. Ga. ddr. Ana Vovk Korže nam je predstavila kako poteka izgradnja čistilne naprave, kakšne materiali uporabljamo, kako deluje in kakšne prednosti prinaša okoliškim prebivalcem in okolju.

Od 11. 2. do 13. 2. 2022 je v Zagrebu potekalo mednarodno tekmovanje v preskakovanju ovir Evago Winter Show 2022. Tekmovanja se je udeležila tudi dijakinja 1. letnika programa naravovarstveni tehnik Ana Borovnik. Ana Borovnik in konj Amigo sta dosegla odlično 2. mesto. 

Čestitamo.

Simon Gračner

V Večeru, dne 29. 1. 2022 je bil objavljen odličen članek kako naraščanje prebivalstva na Zemlji vpliva na izpuste toplogrednih plinov. Kdor ima možnost, naj prebere ta članek.

V njem je bil objavljen grafikon, ki predstavlja koliko CO₂ izpusti v ozračje posamezen prebivalec držav EU.

Na drugi sliki pa je predstavljeno kakšno je stanje v Sloveniji in kakšne so napovedi za EU v prihodnje.

Simon Gračner (povzeto iz Večera, 29. 1. 2022)

V četrtek, 20. 1. 2022 smo na šoli oz. preko ZOOM-a gostili g. Štefana Trdana iz Inštituta za vode Republike Slovenije. Tema predavanja je bila Odpadki v vodnem okolju.

Slišali smo kakšna je klasifikacija odpadkov, kateri so najpogostejši odpadki v morju in na morski obali. Na žalost smo dobili ponovno potrditev, da največ težav povzroča plastika. V morju je vedno več makroplastike, na žalost pa še veliko več mikroplastike, tako primarne kot sekundarne. Primarna mikroplastika so delci, ki pridejo v vodna okolja neposredno, sekundarna mikroplastika pa nastane z razpadom večjih delcev. Težava je v tem, da lahko plastika v vodnem okolju kroži po celem svetu. Težava je v tem, da brez plastike težko živimo, ko pa pride v okolje pa še težje.

Sobota, 13. 11. 2021

V soboto zvečer je bil v času ponovnega zapiranja države zaradi korona virusa na glavni mariborski avtobusni postaji zelo nenavaden prizor. V krogu stojijo Erazmovci z Biotehniške šole Maribor. Dvanajst dijakov in dva spremljevalca so bili pripravljeni na dolgo potovanje. Takih prizorov smo se v zadnjih dveh letih na žalost že kar odvadili. Toda štirinajst pogumnih popotnikov se je odločilo, da se odpravi s Flixbusom na osemnajsturno potovanje na sever Nemčije vse tja do Hamburga.

Avtobus se je ustavil. Kovčke smo varno zložili v prtljažnik in se namestili na sedeže, potem pa župančevsko pomahali „zadnji pozdrav“ domovini, le da Župančič z ljubljanske želežniške postaje z vlaka skoraj stodvajset let pred nami.  Verjetno ni nihče podvomil, da se nam bo uspelo hitreje pripeljati do Hamburga, kot se je Župančiču do Pariza s počasno sopihajočo „parno mašino“. Na pot, ki je bila pred nami,

Ob izmenjavi dijakov iz Hamburga v Nemčiji smo spoznavali različne strokovne teme. Dan, ki je bil pred nami, smo namenili spoznavanju različnih tipov tal in vplivom namakanja. S pomočjo različnih eksperimentov so dijaki opazovali, kako lahko najhitreje ugotovijo, kakšna so tla v vrtu, na njivi, travniku in v sadovnjaku ali vinogradu. Ob njih so tudi hitreje dojeli, kako namakamo različna tla in kakšne pogoje za rast imajo rastline.

Ker ima vreme močan vpliv na uporabo tal, sem jim najprej postavil vprašanje, če so v zadnjih letih opazili kakšne spremembe glede vremena. Našteli so kar nekaj sprememb, ki jih opažajo tako v Nemčiji kot v Sloveniji: vetrolomi, žledolomi, višje temperature, manj padavin (tako dežja, kot snega), številne nevihte, zaradi zgodnejšega cvetenja sadnega drevja se pojavljajo vsako leto pozebe, močne nekaj minutne padavine …