V okviru projekta ERASMUS+ smo pridobili mednarodni projekt z naslovom We can bee friendlier to the nature. Izvajamo ga skupaj s Stadtteilschule Rissen iz Hamburga v Nemčiji. Njegov namen ni samo v tem, da dijake naučimo, kako ni dovolj, da znajo nekaj pridelati z okolju prijaznimi metodami, ampak tudi kako pridelke predelati in jih potem prodati. Cilj projekta je: da bi se dijaki naučili, kako se brez predsodkov povezovati in kako sodelovati pri timskem delu. Pomembna naloga tovrstne izmenjave je prav tako soočenje z multikulturnostjo, ki jo prinašajo otroci iz različnih držav sveta (Sirije, Afganistana, Čečenije, Grčije, Finske …), končni cilj pa, da bodo udejanjali ideje iz projekta, tudi, ko se bo ta zaključil.

Cilje projekta dosegamo tudi s pomočjo različnih socialnih iger, ki dijake vzpodbujajo k sodelovanju, potrpežljivosti, sprejemanju raznolikosti, sprejemanju različnih idej, spoznavanju svojih kompetenc, uporabi komunikacijskih strategij,…

Že v naslovu smo želeli izpostaviti tudi temo našega projekta: to so čebele, ki so povezane s številnimi človekovimi dejavnostmi, saj se vedno bolj zavedamo, da ne bi bilo dovolj hrane – vsaj ne naravno pridelane –, če ne bi bilo čebel. Zato naslov We can bee friendlier to the nature – Bodimo prijazni do čebel, pomeni širše: bodimo prijazni do narave.

Sodelujemo s šolo, ki ima zelo malo izkušenj na področju kmetijstva, saj imajo le 1 ha površine, ki je namenjena praktičnemu delu pouka oz. pridelavi.

Imajo pa več izkušenj z delom v obliki start up podjetij.

Zato smo se odločili, da po tem principu izpeljemo tudi vse naše dejavnosti v projektu (ideja – izvedba – prodaja), kar smo preizkusili tudi v praksi na izmenjavi v Hamburgu.

Mladi prisegajo na lokalne produkte

Že na prvi izmenjavi v Hamburgu se je pokazalo, da so resnično dodana vrednost v izpeljavi projekta dijaki, ki znajo delati samostojno in v praksi udejanjajo svoje dobre ideje. Vse postopke dela so izpeljali tako, da so si zelo olajšali delo, pri tem pa se je povečala tudi njihova produktivnost, hkrati pa so bili odlični mentorji učencem iz Hamburga.

Na prvi izmenjavi v Nemčiji smo posebej izpostavili uporabo lokalnih sestavin (bučnice, zelenjava, sadje). Pripravljali smo piškote in čokolado z bučnicami, čips iz krompirja, pastinaka, korenčka, gomoljne zelene in rdeče pese, jabolčni čips, jabolka v testu ter gumi bonbone.

Poleg tega so dijaki postavili tudi visoko gredo, ki bo služila ekološki pridelavi zelenjave in zelišč. Izdelke so potem uspešno prodali na tržnici. Lahko smo videli, da se tudi v velikem mestu, kot je Hamburg, zanimajo za domačo – lokalno pridelano hrano.

Nazaj h koreninam (lokalno nad globalno)

Na izmenjavi v Mariboru smo se pa predvsem orientirali na raznolikost delavnic. Še večji pomen projekta pa je bil v tem, da so bili dijaki naše šole mentorji dijakom iz Rissna.

Delavnice smo gradili na čebelarstvu in s tem odlično promovirali Svetovni dan čebel: z dijaki obeh šol smo točili med, ga polnili v kozarčke in opremljali z etiketami.

Iz medu smo z različnimi dodatki (cimet, ingver, malina, čokolada, cvetni prah, propolis, matični mleček) izdelali različne okuse kremnega medu,

iz voska pa izdelovali svečke in obeske.

Dijaki so se učili vstavljanja in žičenja satnic,

spoznavali pomen panjskih končnic in se hkrati tudi sami preizkusili v risanju različnih motivov nanje.

Ker so čebele nepogrešljive pri opraševanju rastlin, še posebej sadnega drevja, smo se odločili, da mlade ozaveščamo tudi o tem. Zato smo pripravljali tudi produkte, ki so posredno povezani s čebelami: dijaki so pripravljali marmelado iz svežih lokalno pridelanih in sezonskih jagod, češenj in malin,

ter okolju prijazno embalažo za medena mila.

Na eni od delavnic pa so iz odpadnega olja izdelovali tudi svečke,

v bližini čebelnjaka pa izdelali kamniti zid oziroma gredo iz kamnov, ki je prijazna do živali, saj lahko med njimi najdejo varna zatočišča, hkrati pa bodo na njej posajene rastline, ki bodo skozi celotno leto privabljale čebele.

V prostem času smo gostom predstavili Maribor, Pohorje, Radovljico (Čebelarski muzej) in Bled.

Mednarodno izmenjavo smo zaključili s pripravo četrte tržnice na temo Nazaj h koreninam (lokalno nad globalno). Na njej so se poleg naših in nemških dijakov predstavile tudi kmetije, ki se ukvarjajo s pridelavo ekološke hrane, izdelovanjem eko kozmetike, čebelarstvom, oljarstvom, sirarstvom, vinarstvom in ekosistemskim načinom pridelave hrane. Obiskovalci pa so si lahko ogledali, kako iz odpadnega olja izdelati dišečo svečo.

Obiskovalci so bili navdušeni nad ponudbo, še posebej pa so pohvalili izdelke, ki so jih izdelali dijaki in njihovimi mentorji.

Da se je bilo vredno ves teden truditi, so odsevali tudi izrazi na obrazih naših in nemških dijakov. Njihov ponos je bil upravičen, saj večina še nikoli ni počela česa podobnega.

Zapisal: Simon Gračner, Biotehniška šola Maribor

Fotografije: Lara Krajnc, Božidar Damjan in Simon Gračner