2. Februar – Svetovni dan mokrišč (delavnica) 2016

2. februarja obeležujemo Svetovni dan mokrišč. Letošnje tema Svetovnega dne mokrišč je "Mokrišča za našo prihodnost - trajnostni viri preživljanja". Na naši šoli smo v obeležitev tega dne izvedli delavnico v dveh razredih – 1.b in 2.a - v programu naravovarstveni tehnik.

Dijaki so preučevali mokrišča v skupinah in na koncu tudi predstavili svoje delo v obliki plakatov, katere smo nato razstavili v avli šole.

Vsebina delavnice:

1. Skupina – Svetovni dan mokrišč. Ramsarska konvencija. Mednarodno pomembna slovenska mokrišča.

2. Skupina – Kaj so mokrišča. Vrste mokrišč. Funkcije mokrišč.

3. Skupina – Slovenska mokrišča: Sečoveljske soline, Cerkniško jezero, Škocjanske jame, Ljubljansko barje, Reka Mura.

4. Skupina – Mokrišče Škocjanski zatok.

5. Skupina – Mokrišča kot trajnostni vir preživetja.

6. Skupina – Projekt Wetman o varstvu mokrišč.

Od leta 1971, ko je bila v iranskem mestu Ramsar sprejeta konvencija o mokriščih, 2. februarja obeležujemo Svetovni dan mokrišč. Ramsarska konvencija opredeljuje mokrišča kot območja, ki so stalno ali občasno pod vodo ali so tla nasičena z vodo, skupaj z vsemi obalnimi peščinami in plitvimi obalnimi območji.

Ta opredelitev zajema celinska mokrišča, kot so močvirja, mlake, jezera, barja, reke, poplavne ravnice in logi..., pa tudi vsa obalna mokrišča, ki vključujejo slana in brakična močvirja in lagune, rečna ustja, mangrove in koralne grebene. Poleg tega konvencija vključuje še vsa antropogena mokrišča, kot so ribniki, riževa polja in soline.

Ključna mokrišča v 169-ih državah pogodbenicah Ramsarske konvencije so zbrana pod okriljem konvencije kot mokrišča mednarodnega pomena. Med 2.225 mokrišči so iz Slovenije vpisana 3 mokrišča - Sečoveljske soline (od leta 1993), Škocjanske jame (od leta 1999) in Cerkniško jezero z okolico (od leta 2006), v pripravi pa je Ljubljansko barje kot predlog za vpis na ta seznam. Poleg vključevanja na seznam mednarodno pomembnih mokrišč je pomembno čezmejno sodelovanje, ohranjanje in trajnostno upravljanje z mokrišči v porečjih.

Slovenija ima v EU več kot 37% ozemlja vključen v mrežo območij Natura 2000 po habitatni in ptičji direktivi. Slovenske ramsarske lokalitete in večina za naravo pomembnih mokrišč je vključena v upravljanje območij Natura 2000. Z izvajanjem teh ukrepov se dosega ohranjanje in trajnostno upravljanje z biotsko najbogatejšimi in najpomembnejšimi mokrišči. Program upravljanja območij Natura2000 je vlada sprejela aprila lani. Mokrišča so del porečij in povodij in na ta način tudi vključeni v načrte upravljanja voda (NUV). Mokrišča so pomembna zlasti pri blaženju poplavnega vala, bogatenju podtalnice in zagotavljanju zalog pitne vode ter prečiščevanju odcednih voda, pa tudi kot turistična destinacija. Tako z ohranjanjem mokrišč ohranjamo številne ekosistemske storitve, ki jih mokrišča zagotavljajo in s tem tudi vzdržujemo delovna mesta, ki so za to potrebna. Kot primer vzemimo soline, antropogeno mokrišče, ki zagotavlja sol, je območje z bogato biotsko raznovrstnostjo in specifično infrastrukturo, kar vse služi tudi za namene turizma in izobraževanja, istočasno pa zagotavlja tudi številna delovna mesta za lokalno prebivalstvo.

Na ramsarskih in drugih mokriščih se organizirajo dogodki, ki obeležujejo pomen mokrišč skozi celo leto. V Sloveniji bo ob tem dnevu potekal že 17. vodeni pohod ob reki Muri.

Mokrišča so različna življenjska okolja, katerih skupni dejavnik je voda. To so območja tekočih in stoječih voda na kopnem in v obalnem morju, s slano ali sladko vodo, na površju ali pod zemljo, občasnega ali stalnega značaja, naravnega ali umetnega nastanka. So bogata zibelka biotske raznovrstnosti, opravljajo pa še številne druge funkcije, ki so pomembne za delovanje ekosistemov in za dobrobit ljudi.

Več informacij o mokriščih: