Pri terenskih vajah  Biološka in kemijska analiza potoka, v okviru strokovnega modula Ekološke analize in monitoring,  smo določali kakovost oz. stopnjo onesnaženosti  potoka, ki teče iz Pohorja - Radvanjski potok. Kakovost potoka smo določali na dva načina in sicer  kot kemijsko stanje v skladu z Uredbo o kemijskem stanju površinskih voda in kot saprobiološka kakovost, določena po metodi Pantle in Buck z modifikacijo po metodi Zelinka in Marvan. 

Kemijsko stanje potoka je bilo določeno glede na mejne vrednosti posameznih parametrov, ki smo jih določali. Kemijsko analizo smo izvajali s pomočjo  EKO-kovčka s katerim smo v odvzeti vodi določali vsebnost naslednjih parametrov:  nitratov, nitritov, fosfatov, amonija ter ph vrednost. Ti parametri  so pokazatelji stopnje onesnaženosti oz. kvalitete površinskih voda.   Pri biološki analizi vode gre za ekološko analizo, ki se izvaja na terenu in se določa prav tako stopnja onesnaženosti potoka na osnovi določanja prisotnosti in pogostosti bioindikatorkih organizmov.  Za ugotavljanje kakovosti vodotokov se je uporabljal saprobni postopek po metodi Pantle in Buck in z modifikacijo po metodi Zelinka in Marvan. Saprobni postopek temelji na izračunu vrednosti saprobnega indeksa življenjske združbe. Glede na vrednost indeksa se vodotok na posameznem merilnem mestu uvrsti v ustrezen kakovostni razred. Obstajajo štirje osnovni razredi in trije vmesni. S slabšanjem življenjskih pogojev v vodotokih se le-ti razvrščajo od prvega (najboljšega) do četrtega (najslabšega) kakovostnega razreda.Rezultate kemijske in biološke analize potoka smo nato primerjali med seboj in z mejnimi vrednostmi.

UTRINKI IZ TERENSKIH VAJ:

Mentorica: Tatjana Đurasovič, prof.