V Večeru, dne 29. 1. 2022 je bil objavljen odličen članek kako naraščanje prebivalstva na Zemlji vpliva na izpuste toplogrednih plinov. Kdor ima možnost, naj prebere ta članek.

V njem je bil objavljen grafikon, ki predstavlja koliko CO₂ izpusti v ozračje posamezen prebivalec držav EU.

Na drugi sliki pa je predstavljeno kakšno je stanje v Sloveniji in kakšne so napovedi za EU v prihodnje.

Simon Gračner (povzeto iz Večera, 29. 1. 2022)

V četrtek, 20. 1. 2022 smo na šoli oz. preko ZOOM-a gostili g. Štefana Trdana iz Inštituta za vode Republike Slovenije. Tema predavanja je bila Odpadki v vodnem okolju.

Slišali smo kakšna je klasifikacija odpadkov, kateri so najpogostejši odpadki v morju in na morski obali. Na žalost smo dobili ponovno potrditev, da največ težav povzroča plastika. V morju je vedno več makroplastike, na žalost pa še veliko več mikroplastike, tako primarne kot sekundarne. Primarna mikroplastika so delci, ki pridejo v vodna okolja neposredno, sekundarna mikroplastika pa nastane z razpadom večjih delcev. Težava je v tem, da lahko plastika v vodnem okolju kroži po celem svetu. Težava je v tem, da brez plastike težko živimo, ko pa pride v okolje pa še težje.

Sobota, 13. 11. 2021

V soboto zvečer je bil v času ponovnega zapiranja države zaradi korona virusa na glavni mariborski avtobusni postaji zelo nenavaden prizor. V krogu stojijo Erazmovci z Biotehniške šole Maribor. Dvanajst dijakov in dva spremljevalca so bili pripravljeni na dolgo potovanje. Takih prizorov smo se v zadnjih dveh letih na žalost že kar odvadili. Toda štirinajst pogumnih popotnikov se je odločilo, da se odpravi s Flixbusom na osemnajsturno potovanje na sever Nemčije vse tja do Hamburga.

Avtobus se je ustavil. Kovčke smo varno zložili v prtljažnik in se namestili na sedeže, potem pa župančevsko pomahali „zadnji pozdrav“ domovini, le da Župančič z ljubljanske želežniške postaje z vlaka skoraj stodvajset let pred nami.  Verjetno ni nihče podvomil, da se nam bo uspelo hitreje pripeljati do Hamburga, kot se je Župančiču do Pariza s počasno sopihajočo „parno mašino“. Na pot, ki je bila pred nami,

Ob izmenjavi dijakov iz Hamburga v Nemčiji smo spoznavali različne strokovne teme. Dan, ki je bil pred nami, smo namenili spoznavanju različnih tipov tal in vplivom namakanja. S pomočjo različnih eksperimentov so dijaki opazovali, kako lahko najhitreje ugotovijo, kakšna so tla v vrtu, na njivi, travniku in v sadovnjaku ali vinogradu. Ob njih so tudi hitreje dojeli, kako namakamo različna tla in kakšne pogoje za rast imajo rastline.

Ker ima vreme močan vpliv na uporabo tal, sem jim najprej postavil vprašanje, če so v zadnjih letih opazili kakšne spremembe glede vremena. Našteli so kar nekaj sprememb, ki jih opažajo tako v Nemčiji kot v Sloveniji: vetrolomi, žledolomi, višje temperature, manj padavin (tako dežja, kot snega), številne nevihte, zaradi zgodnejšega cvetenja sadnega drevja se pojavljajo vsako leto pozebe, močne nekaj minutne padavine …

Evropski dan opazovanja ptic poteka v času, ko milijoni ptic s severnih krajev zapuščajo svoja gnezdišča in se pomikajo v toplejše, s hrano bogate kraje. To je edinstvena priložnost za opazovanje številnih vrst ptic, ki se pri nas ustavijo in počivajo na dolgi poti naporne in nevarne selitve.

Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) vsako leto skupaj z BirdLife International organizira po Sloveniji številne dogodke. Tako lahko udeleženci dogodkov izkoristijo priložnost in spoznajo osupljivi svet ptic in njihovih selitev. Največji dogodek zveze BirdLife International je letos potekal v soboto, 2., in nedeljo, 3. oktobra 2021.

V okviru dogodkov ob Evropskem dnevu opazovanja ptic je v Mariboru potekalo vodeno opazovanje ptic v Mestnem parku Maribor.

Ptujsko jezero

Ptujsko jezero je bilo zgrajeno leta 1979 za potrebe akumuliranja vode za obratovanje HE Formin. S 4,1 km² površine je največje stalno jezero v Sloveniji. Zaradi izrednega pomena za prezimujoče in seleče se vodne ptice ima v slovenskem sistemu dela reke Drave osrednje mesto. Reka Drava je edino območje v Sloveniji, kjer se redno pojavlja vsaj 20.000 vodnih ptic, Ptujsko jezero pa ob tem predstavlja pomemben delež. Na jezeru je bilo skupaj zabeleženih 132 vrst vodnih ptic, kar je tri četrtine vseh vrst te skupine ptic, ugotovljenih v Sloveniji.

Uvod v izmenjavo

Mednarodni projekti ERASMUS+ živijo z izmenjavami dijakov. Sodobna tehnologija nam sicer omogoča, da se povezujemo na daljavo, vendar so le osebni stiki lahko duša projekta. Zadnji dve leti smo bili zaradi širjenja epidemije in omejitev gibanja povsem nemočni. Izmenjave so prenehale, ne pa projekti. Tako se je dogajalo tudi s projektom Let it rain! A Solar Powered Irrigation System Built by Students. Kar nestrpno smo že pričakovali dan, ko se bomo lahko zopet srečali v živo in nadaljevali z zastavljenim delom. Končno smo le dočakali tisti svetli trenutek: pandemija se je umirila in s tem se je ponudila možnost, da se srečamo septembra s partnersko šolo v Mariboru.

Novica, da je med petdesetimi šolami, ki bodo na Slovenskem sodelovale v mednarodnem projektu Plastic pirates – Go Europe (Pirati plastike – dajmo Evropa), in vzorčile odpadke ob potokih in rekah ter v njih, tudi naša Biotehniška šola Maribor, nas je zelo razveselila.

Cilj projekta je bil: ugotoviti, kako odpadki, še posebej plastika, vplivajo na onesnaženje kopenskih vodotokov. Tema projekta je v zadnjih letih še posebej aktualna, saj se vedno več govori tudi o tem, da so najrazličnejši odpadki – še posebej plastični – pomemben vir onesnaževanja morij in oceanov. Plastiko v morja na dolgi poti do izliva prinašajo tudi reke, ki se vanje izlivajo.

V našem projektu smo za vzorčenje izbrali reko Dravo.

Leto je naokoli in ponovno je čas, da pogledamo kako smo se obnašali do Zemlje v preteklem letu. Ali se je stanje poslabšalo, ali se je izboljšalo? Vedno si postavljamo eno in isto vprašanje. Odgovor pa je iz leta v leto enak: "Stanje se slabša." Ali lahko tudi mi kaj naredimo, da se bo stanje vendarle izboljšalo? Seveda lahko. Samo želeti si moramo in se lotiti stvari na pravem mestu. Dijaki programov cvetličar in naravovarstveni tehnik nam ponujajo nekaj rešitev. Če so se oni lotili stvari na pravem mestu, zakaj se ne bi tudi mi.

Kaj nam želijo povedati dijaki - https://padlet.com/simongracner/e9z0ipn14adj1unh

Poraba vode v gospodinjstvih

Pomanjkanja vode je postal globalni problem svetovnih razsežnosti. Ali enako razmišljamo tudi Slovenci? Večji del Slovenije je še vedno dovolj preskrbljen s pitno vodo, tako da tudi ob dolgotrajnejših sušah ni zaznati njenega večjega pomanjkanja. Kako dolgo nam bo to še uspevalo?

Pred desetletji se še nihče ni vpraševal, koliko jo porabimo za kuhanje, umivanje, ročno pomivanje posode in strojno pranje perila, za izdelavo različnih dobrin: oblačil, papirja, in za zalivanje rastlin v rastlinjakih … Danes pa smo že potratno kopanje v banjah večinoma nadomestili z manj potratnim tuširanjem.

Poraba vode v Sloveniji

Poraba vode za lastne potrebe se samo še povečuje. Vsak Slovenec je v letu 2017 v povprečju porabil 113 litrov pitne vode na dan oziroma 41,3 m³ na leto (SURS 2018); dve leti kasneje, leta 2019, pa je poraba 104 litrov na dan.