1. DAN – 19. 11. 2018

Vožnja in še enkrat vožnja in pozdravljen Hamburg oziroma, kako na letalo "spraviti" našega Ivana

V ponedeljek zgodaj zjutraj smo se zbrali na dvorišču Biotehniške šole Maribor, na Vrbanski cesti 30. Družbo so nam delale prve snežinke, ki so se sramežljivo spuščale izpod neba, ne da bi nam pokvarile prijetno vzdušje pred dolgo potjo do letališča Marco Polo v Benetkah in od tod proti Hamburgu v Nemčiji. Če odmislimo običajni cestni zastoj od Lukovice do Ljubljane, je vožnja potekala brez posebnih težav, zato smo bili že ob 12. uri na letališču. In nato prva nevšečnost pri delitvi letalskih kart: na eni od njih je bil zapisan napačni priimek. Kaj storiti? Prijazna uslužbenka EasyJeta nam je takoj priskočila na pomoč in brez zapletov odpravila napako.

Tretjo leto zapored smo se na Biotehniški šoli Maribor odločili v njivski kolobar vključiti tudi buče. Glavni razlog je seveda bučno olje, ki ga pridobivamo iz bučnih semen. Tako so se dijaki 2.a in 3.a oddelka smeri kmetijsko-podjetniški tehnik v torek, 11. 9. 2018 lotili tipičnega jesenskega opravila, spravila buč. Zaradi manj padavin v poletnem času je bil pridelek že na pogled manjši, kot bi moral biti, vseeno pa večji kot leta 2017.

Dijaki so vse buče ločili od vrež in jih postavili v vrste, kjer so počakale na kombajn za buče.

Pri predmetu Predelava sadja smo se učili kako sadje predelati (skuhati) v marmelado. Zato smo se odločili, da bomo tudi mi skuhali svojo marmelado. Marmelade smo pripravljali iz zamrznjenih višenj in malin ter iz svežih BIO limon in pomaranč.

Na začetku smo si pripravili nože, pladnje na katerih smo rezali, različne posode, tehtnice, kuhalnice in ostale pripomočke ter seveda sadje. Pri delu je bila zelo pomembna higiena, zato smo si pogosto umivali roke in se primerno oblekli. Profesor Podjavoršek nam je dal nekaj napotkov in nato smo lahko pričeli z delom. Pri pripravi marmelad smo se držali receptov, ki smo jih dobili.

Slovenci smo čebelarski narod, čebelarjenje ima v Sloveniji poseben status kmetijske dejavnosti. V Sloveniji je zato zavedanje o pomenu čebel in skrbi zanje na visoki ravni.

Čebelarska zveza Slovenije je v preteklosti začela z več projekti, kot so medeni zajtrk, čebelarski krožki in sajenje medovitih rastlin, ki jih je javnost dobro sprejeta. Leta 2014 je dala pobudo za razglasitev svetovnega dneva čebel. Po treh letih mednarodnih prizadevanj so države članice Združenih narodov 20. decembra 2017 soglasno potrdile predlog Slovenije in tako je 20. maj razglašen za svetovni dan čebel.

Visoke grede so način sonaravnega pridelovanja zelenjave. Preizkušene so bile že v mnogih vrtovih in količina zdravih pridelkov je obilna.
Pri tem ekološkemu načinu pridelave zelenjave umetnih gnojil in škropiv ne uporabljamo, saj s samim načinom priprave vzpostavimo zelo dobre pogoje za nastanek rodovitne zemlje. 

Prednost visoke grede je, da voda lahko drenira, torej nemoteno odteka v spodnji del. Srednji del dvignjene grede ima zaradi volne, listja ali sena visoko sposobnost vpijanja vode.