Letos je bila vremenska slika v maju popolno nasprotje lanskemu maju. Veliko manj padavin in tudi višje temperature. Padavin je bilo 100 litrov na kvadratni meter manj kot maja 2019. Nadaljevalo se je pomanjkanje padavin glede na dolgoletno povprečje. Zalog vode praktično ni, tako da se za poletni čas ne obeta nič dobrega, še posebej če se bodo pojavljali vročinski vali.

Razlika med najvišjo (9. maj) in najnižjo (6. maj) izmerjeno temperaturo v mesecu je bila 23,1 °C, kar pa je nekoliko manj kot je bila izmerjena razlika v maju 2019, ko je znašala 24,2 °C in nekoliko več kot v maju 2018, ko je znašala 20,5 °C. V oči bode predvsem podatek, da se je zgodila zelo hitra temperaturna sprememba, saj smo v treh dnevih zabeležili najvišjo in najnižjo temperaturo v mesecu.

Na informativnih dnevih so letos dijaki obiskovalcem prikazali delček tega, kar se učijo in delajo na šoli v okviru programa naravovarstveni tehnik. Hkrati pa so predstavili vsebine, ki jih delajo tudi pri mednarodnem projektu Let it rain! A Solar Powered Irrigation System Built by Students. Med drugim so predstavili poskuse z vodo in poskus pri katerem so obiskovalcem pokazali kako pomembna je vrsta tal za zadrževanje vode v času suše.

Luka K., Martin, Lučka in Lan so predstavili kakšne razlike so med glinenimi in peščenimi tlemi ter kupljenim substratom glede vpojnosti in prepustnosti za vodo, saj je zelo pomembno koliko vode lahko tla zadržijo, saj je ta voda dragocena rezerva za rastline v primeru suše.

Sončna energija je neizčrpen vir energije. Sončna energija, ki prispe na površino zemlje, je 15.000 krat večja od celotne energetske porabe človeštva.

Ena izmed pomembnih tem projekta je tudi uporaba sončne energije. V okviru predmeta trajnostni razvoj smo se z dijaki 1.aPTI in 2.aPTI ter 1.a posvetili temu v svetu vedno pomembnejšemu obnovljivemu viru energije. V Sloveniji je stanje glede uporabe sončne energije slabše, vendar se izboljšuje. Podatki stanja kažejo, da je v Sloveniji delež proizvedene električne energije iz sončnih elektrarn 1,7 % v letu 2018 (http://pv.fe.uni-lj.si/files/Pregled_fotovoltaicnega_trga_v_Sloveniji_2018.pdf).

Lahko bi rekli nič novega. Temperature ponovno nad dolgoletnim povprečjem, a to vseeno ni bila ovira, da ponovno ne bi doživeli pozebe. Največ škode so utrpele sorte jabolk iz ekološke pridelave. Topaz in Opal, ki sta bolj zgodnji sorti – okoli 90% škode. V intenzivnem nasadu je največjo škodo utrpel Idared – tudi do 95% škode, Sorte Gala, Jonagold in Zlati delišes pa okoli 50% škode oziroma izpada pridelka. Visokodebelni nasadi niso bili nič prizadeti.

Padavin je bilo tudi ta mesec nekaj manj kot je dolgoletno povprečje. Zanimivo, da se je to dogajalo tudi v letu 2018, medtem, ko je bilo lani vreme v mejah dolgoletnega povprečja.

Marec je bil temperaturno zelo turbolenten. Temperature so šle gor, pa dol, pa spet gor, kar se je dogajalo skozi celoten mesec. Zanimivo, da se je to dogajalo tudi v letu 2019 in delno v letu 2018. Dočakali smo celo en snežni dan.

Razlika med najvišjo (12. marca) in najnižjo (16. marca) izmerjeno temperaturo v mesecu je bila 26,5 °C, kar pa je veliko manj kot je bila izmerjena razlika v marcu 2018, ko je znašala kar 36,1 °C. Po drugi strani pa se je letos ta razlika zgodila v štirih dnevih.

Povprečna mesečna temperatura je bila višja kot v povprečju obdobja od leta 1981 do leta 2010, znašala je 7,04 °C in je bila od dolgoletnega povprečja višja za 1,04 °C.