Kot smo lahko slišali je bil to najhladnejši maj v zadnjih 32 letih, hkrati pa tudi zelo moker. Če pa pogledamo samo zadnja leta, imaš občutek, da si na toboganu. Eno leto zelo toplo in malo padavin, naslednje leto hladneje in več padavin, pa spet bolj vroč maj in tako iz leta v leto. Praktično je nemogoče napovedati kakšen bo maj. Kot kaže se je muhasto aprilsko vreme prestavilo na maj. No, letos sta bila oba meseca muhasta. Kar se tiče padavin je maj nadoknadil primanjkljaj padavin v prvih štirih mesecih. Ampak tudi, če je več padavin, se prst na njivah zelo hitro izsuši, saj praktično vsak dan piha tudi veter, ki takoj posuši zgornjo plast tal.

Kljub temu, da je bil maj izredno hladen, je razlika med najvišjo (10. maj) in najnižjo (4. maj) izmerjeno temperaturo v mesecu znašala kar 27 °C, kar je največ v zadnjih letih. Vzrok so bili trije bolj topli dnevi, ki so se pojavili v prvi polovici meseca. Vse ostalo je bilo za pozabo.

Leta 2018 sem se spraševal: “Je april pomladni ali poletni mesec?”, v letu 2020 pa: “Lahko bi rekli nič novega”. Zakaj v letu 2018 takšna izjava? Ker je bil april nadpovprečno topel. Kaj pa 2020? Spet smo bili deležni pozeb. No, za leto 2021 bi težko ponovno dejali: “Spet nič novega.” Letošnji april je ponudil pestro vremensko dogajanje: nadpovprečno nizke povprečne temperature, minus v jutranjih urah in posledično pojav pozebe, ki je naredila ogromno škode sadjarjem, na drugi strani pa tudi temperaturo nad 26 °C, dokaj veliko padavinski dni, a vseeno je bilo padavin premalo, pa še to kar je padlo, je zelo hitro posušil veter, ki nas je spremljal skoraj vsak dan. Marsikdo je dejal: “Zakaj pa nimajo oroševalnega sistema, ki bi varoval nasade pred pozebami?” Oroševalni sistem se lepo sliši.

Poraba vode v gospodinjstvih

Pomanjkanja vode je postal globalni problem svetovnih razsežnosti. Ali enako razmišljamo tudi Slovenci? Večji del Slovenije je še vedno dovolj preskrbljen s pitno vodo, tako da tudi ob dolgotrajnejših sušah ni zaznati njenega večjega pomanjkanja. Kako dolgo nam bo to še uspevalo?

Pred desetletji se še nihče ni vpraševal, koliko jo porabimo za kuhanje, umivanje, ročno pomivanje posode in strojno pranje perila, za izdelavo različnih dobrin: oblačil, papirja, in za zalivanje rastlin v rastlinjakih … Danes pa smo že potratno kopanje v banjah večinoma nadomestili z manj potratnim tuširanjem.

Poraba vode v Sloveniji

Poraba vode za lastne potrebe se samo še povečuje. Vsak Slovenec je v letu 2017 v povprečju porabil 113 litrov pitne vode na dan oziroma 41,3 m³ na leto (SURS 2018); dve leti kasneje, leta 2019, pa je poraba 104 litrov na dan.

Voda je tema, o kateri govorimo praktično vsi. O njej se govori doma, med sosedi, v vrtcu, osnovni šoli, srednji šoli, med upokojenci ...

Zakaj se toliko pogovarjamo o njej? Verjetno zato, ker brez nje ni življenja. Žal pa se vedno več govori o njej zaradi tega, ker jo je vedno manj, predvsem pitne vode. Tako tekoče kot stoječe vode so vedno bolj onesnažene. Vedno več pa se o njej govori tudi v povezavi z namakanjem rastlin.

Kaj pa menijo naravovarstveniki o vodi? Kaj jim pomeni voda? Kaj je za njih čista voda? Kaj je namakanje oz. kakšen pomen ima?

Verjetno se marsikdo najde v njihovih odgovorih. Kako zares pa se zavedamo, da je skrajni čas, da nekaj ukrenemo za zaščito različnih virov vode pa je druga zgodba. Tudi o namakanju večjih površin moramo vedno bolj razmišljati, saj so padavine zelo neenakomerno razporejene in posledično je vedno več suš, ki ogrožajo naše pridelke.

Marec je bil ponovno temperaturno zelo turbolenten. Temperature so šle gor, pa dol, pa spet gor pa dol, kar se je dogajalo skozi celoten mesec (vsaj 4). Zanimivo, da se je to dogajalo tudi v letu 2020, 2019 in delno v letu 2018. Zaradi visokih temperatur je konec meseca začelo cveteti sadno drevje (breskve, češnje in slive), na izpostavljenih legah pa smo lahko občudovali belo preprogo cvetov, ki so se odprli na črnem trnu (Prunus spinosa). Temperaturni prag 5 °C (vsaj 6 dni zapored mora biti povprečna dnevna temperatura nad to temperaturo) je bil dosežen 23.3., kar je 9 dni kasneje, kot je dolgoletno povprečje.

Temperaturni prag 8 °C je bil dosežen 29.3., kar pa je 10 dni prej, kot je dolgoletno povprečje.

Ta dva podatka nam kažeta na to, da je bila prva polovica meseca pod dolgoletnim temperaturnim povprečjem, predvsem zadnji teden v marcu pa je dvakratno presegal povprečne temperature.