Če sem julija 2020 zapisal: “ Je bil letos mesec julij sploh na koledarju?”, lahko letos brez težav zapišem, da se je poletni mesec julij vrnil. Ljudje so lahko uživali v toplem morju, kmetje pa so pospravljali krompir. Na žalost pridelki zaradi zelo suhega junija niso bili rekordni. Visokih temperatur, ki so značilne za julij je bilo več kot dovolj, skozi cel mesec pa so se pojavljale tudi padavine.

Razlika med najvišjo (7. julij) in najnižjo (22. julij) izmerjeno temperaturo v mesecu je bila 22,9 °C, kar je nekoliko manj kot leto prej, ko je bila razlika 23,8 °C.

Povprečna mesečna temperatura je bila višja kot v povprečju obdobja od leta 1981 do leta 2010, znašala je 22,43 °C in je bila od dolgoletnega povprečja višja za 1,43 °C. Dolgoletno povprečje za julij znaša v Mariboru 21,0 °C.

Letos je bilo vreme v juniju popolno nasprotje lanskemu juniju. Praktično ni bilo padavin in veliko višje temperature. Temperature so bile podobne tistim iz junija 2019. Zaradi pomanjkanje padavin se je na njivah že pojavljala suša. 16. junija se je začel vročinski val, ki je trajal celo drugo polovico junija. 26. in 27. junija je sicer maksimalna temperatura padla za nekaj desetink stopinje pod 30 stopinj, tako da lahko v juniju uradno govorimo o dveh vročinskih valih (od 16. do 25.6. in od 28. do 30.6.).

Razlika med najvišjo (24. in 29. junij) in najnižjo (2. junij) izmerjeno temperaturo v mesecu je bila kar 28,7 °C, kar je za 7 stopinj več kot je bila izmerjena razlika v juniju 2020 in le za stopinjo več kot maja letos. Prvi del meseca je bil hladnejši oz. so bile temperature primerne za mesec junij, drugi del meseca pa so temperature močno poskočile.

Če je bil eden od ciljev projekta postavitev namakalnega sistema z zbiralniki deževnice, je bil naslednji cilj postavitev male sončne elektrarne BeSolar, ki bo proizvajala elektriko za potopno črpalko, ki bo črpala deževnico za namakanje njivskih površin.

Z dijaki smo pri pouku spoznavali pomen sončne energije in kako jo lahko uporabljamo pri vsakdanjem delu. Tako smo prišli tudi do ideje, da bi mala sončna elektrarna poganjala namakalni sistem. Mala sončna elektrarna bo po eni strani učni pripomoček, ki pa bo hkrati proizvajal dovolj elektrike, da bomo lahko z njo oskrbovali tudi sušilnico sadja in zelenjave ter hladilni sistem za klet z arhivskimi vini.

Eden od ciljev projekta Let it rain! A Solar Powered Irrigation System Built by Students je postavitev namakalnega sistema na šolskem posestvu. Za namakalni sistem potrebujemo vodo in okoljsko gledano je za to najprimernejša deževnica. Ker do sedaj nismo imeli zbiralnikov za deževnico smo se odločili, da bomo za začetek postavili dva betonska zbiralnika, ki bosta zagotavljala zalogo 22000 litrov deževnice. Deževnico bomo zbirali iz streh dveh sosednjih stavb. Deževnico bomo uporabljali za namakanje zelenjave, ki jo pridelujemo na bližnji njivi. Nova pridobitev bo omogočala dijakom, da bodo lahko postavljali različne namakalne sisteme, ki uporabljajo deževnico.

Za postavitev betonskih zbiralnikov smo morali najprej izvesti izkop zemlje do globine 320 cm in 270 cm v širino ter 580 cm v dolžino.

Uvod v izmenjavo

Mednarodni projekti ERASMUS+ živijo z izmenjavami dijakov. Sodobna tehnologija nam sicer omogoča, da se povezujemo na daljavo, vendar so le osebni stiki lahko duša projekta. Zadnji dve leti smo bili zaradi širjenja epidemije in omejitev gibanja povsem nemočni. Izmenjave so prenehale, ne pa projekti. Tako se je dogajalo tudi s projektom Let it rain! A Solar Powered Irrigation System Built by Students. Kar nestrpno smo že pričakovali dan, ko se bomo lahko zopet srečali v živo in nadaljevali z zastavljenim delom. Končno smo le dočakali tisti svetli trenutek: pandemija se je umirila in s tem se je ponudila možnost, da se srečamo septembra s partnersko šolo v Mariboru.