„Pomen in vrednotenje vode“

Že od leta 1993, 22. marca obeležujemo svetovni dan voda, ki je namenjen opozarjanju svetovne javnosti na omejenost in ogroženost naravnih vodnih virov.

Vsako leto je izpostavljena aktualna tema, ki je letos posvečena pomenu in vrednotenju vode. Vrednost vode je veliko večja, kot njena cena, zato nas letošnja tema nagovarja k razmišljanju o tem, kaj nam voda pomeni, njena resnična vrednost in njena zaščita. Hkrati krepi zavedanje o tem, kako pomembna je voda za dom, družinsko življenje, za preživetje, za počutje ljudi in na splošno za okolje ter njegovo ohranjanje.

O pomenu vode smo se pogovarjali tudi z dijaki v programu naravovarstveni tehnik in cvetličar. Oba programa sta z vodo tudi poklicno zelo povezana.

Lahko bi rekli, nič novega. Tako kot se je zaključil januar, se je nadaljeval celoten februar, torej nadpovprečno visoke temperature in relativno malo padavin. Letošnji februar je bil kopija februarjev 2019 in 2020. Razlika je bila samo v tem, da je bil letošnji nekoliko hladnejši, ampak še vedno krepko nad dolgoletnim povprečjem. V drugi polovici meseca smo imeli že pravo pomlad. Na zimski mesec nas je spominjala samo še sredina meseca, ko so bile temperature pod lediščem. En teden nizkih temperatur je na srečo preprečil začetek cvetenja sadnega drevja (marelice, breskve).

Razlika med najvišjo (23. februar) in najnižjo (13. februar) izmerjeno temperaturo v mesecu je bila kar 32,7 °C. To je za februar zelo nenavadno. Kot kaže se bomo morali na to kar navaditi, ker se je to zgodilo že drugič v zadnjih treh letih (leta 2019 – 31 °C).

Januar je osrednji mesec meteorološke zime in običajno najhladnejši mesec v letu, kar pa ne veljala za zadnja leta, ko so temperature nadpovprečno visoke. Letos smo imeli le 14 dni pravega januarja, s temperaturami pod 0 °C. Zadnjih 10 dni pa je bilo bolj podobno pomladi kot zimi, saj je znašala povprečna temperatura v tem času 4,29 °C. Bolj toplo 10 dnevno obdobje v januarju smo imeli v letu 2018, ko je bila povprečna temperatura nad 5 °C.

Razlika med najvišjo (21. januar) in najnižjo (18. januar) izmerjeno temperaturo v mesecu je bila 19,4 °C, kar je najmanj v zadnjih letih.

Povprečna mesečna temperatura je bila višja kot v povprečju obdobja od leta 1981 do leta 2010, znašala je kar 1,47 °C in je bila od dolgoletnega povprečja višja za 1,57 °C.

V okviru predmeta Okrasne zelnate rastline smo spoznavali čebulnice in gomoljnice. Zanimalo nas je, če čebulnice in gomoljnice za svojo rast potrebujejo večje količine vode in če bi jih bilo smiselno namakati. Dijakinja Biljana Milčev je preverila potrebo po vodi pri najbolj pogostih čebulnicah in gomoljnicah, ki jih srečamo na naših vrtovih. Poleg same potrebe po vodi, nam je predstavila tudi kakšne podzemne organe imajo, kako čebulnice in gomoljnice oskrbujemo ter jih podrobneje predstavila.

Po predstavitvi smo ugotovili, da čebulnice in gomoljnice brez vode seveda ne morejo preživeti, a vseeno ne potrebujejo dodatnega namakanja, saj je v Sloveniji dovolj padavin v času, ko jih te najbolj potrebujejo.

Pred vami je končno vremensko poročilo za leto 2020 (posestvo Biotehniške šole Maribor). Ogledate si lahko vse pomembnejše podatke po mesecih in skupno povprečje za leto 2020. Iz poročila je razvidno, da je bila povprečna temperatura v letu 2020, 11,38 °C oz. višja za 0,83 °C glede na 30 letno povprečje. Leto 2020 je bilo eno najtoplejših v Mariboru. Toplejši sta bili samo še leti 2000 in 2014, ko je bila povprečna temperatura nad 12 °C. Najvišja temperatura je bila 34 °C, kar je daleč od rekordno izmerjene temperature na posestvu, ki je znašala 40,6 °C (8. 8. 2013).

Da se temperature dvigujejo dokazujejo tudi minimalne temperature. V letu 2020 se rekordni znamki (- 23 °C) nismo niti približali, saj je znašala le – 8,1 °C.