Lahko bi rekli: “Že videno oz. Déjà vu.” Tako kot v letu 2019 smo bili tudi v decembru 2020 deležni zelo visokih temperatur za ta letni čas. Enako je bilo s padavinami. Žal pa ne snežnimi, ki bi bile normalne za ta čas. Na začetku meseca si nismo mislili, da bo tako. Mesec se je začel z nizkimi temperaturami in tudi snežnimi padavinami do nižin. Žal pa je to trajalo samo dober teden, nato pa so se začele temperature višati. Upanje po nižjih temperaturah in snegu smo ponovno dobili po božiču. Na žalost je šlo samo za “lažni alarm”, ki je trajal zgolj tri dni, nato pa spet zgodnjo pomladne temperature.

Razlika med najvišjo (23. december) in najnižjo (1. december) izmerjeno temperaturo v decembru je znašala 18,5 °C, kar je za 9,1 °C manj kot lani, kar je seveda boljše, kot leto prej, ko je bila razlika kar 27,6 °C.

November je postregel z zelo zanimivim vremenom. Prvi teden v novembru so bile temperature krepko nad dolgoletnim povprečjem, v zadnjem tednu pa krepko pod povprečjem. Glede na lanski november so bile letos temperature veliko nižje, v povprečju kar za 1,5 °C, bilo je tudi veliko manj padavin.

Razlika med najvišjo (3. november) in najnižjo (30. november) izmerjeno temperaturo v novembru je znašala kar 28,4 °C, kar se v zadnjih letih v novembru pogosto dogaja. Lani je bila razlika 21,7 °C, v letu 2018 pa podobno kot letos 28,2 °C. Zanimivo, da sta bili tudi lani najvišja in najnižja temperatura na isti dan kot letos.

Ob gostovanju v Hamburgu smo vzpostavili poslovno sodelovanje s podjetjem `sFachl. Tako so lahko dijaki videli, da projekti ERASMUS+ ne povezujejo med sabo samo sodelujočih šol, ampak lahko preko dejavnosti v projektu dosežejo še nekaj več. Glede na to, da so naši poklici gospodarsko naravnati, je bila to lepa priložnost, da vidijo kako se vzpostavi poslovno sodelovanje.

Prispevek o sodelovanju je bil objavljen v strokovni reviji EOL (Embalaža, okolje, logistika), št. 154/155, december 2020.

Povezava do članka: https://www.zelenaslovenija.si/media/uploads/revija/EOL_154-155/EOL_154-155.pdf

Že ime modula nam pove, da tukaj dijaki spoznavamo različne ekosisteme, med njimi tudi vodne, kot so: jezera, ribniki, morja, barja, močvirja, reke, potoki. Pri vseh vrstah vodnih ekosistemov obravnavamo osnovne značilnosti ekosistema, njihove posebnosti, rastlinske in živalske vrste, ki živijo v njih, njihove funkcije, kdo jih ogroža in spoznavamo praktične primere na posameznih ekosistemih v Sloveniji.

Osnovni cilj je spoznati kako vplivajo vodni ekosistemi na preskrbljenost narave z vodo. Vsi našteti vodni ekosistemi močno vplivajo na zaloge vode, ki so še kako pomembne, ko nastopijo vsakoletne suše. Glede na vremenske napovedi za prihodnost, mora biti naša primarna naloga, da danes zaščitimo vodne vire za jutri in jih ohranimo čiste ter neokrnjene, saj bodo le tako lahko opravljali svojo funkcijo.

Letošnji oktober je bil milo rečeno zelo nenavaden. Lahko bi celo rekel netipičen. Oktober je mesec za katerega ponavadi velja, da je temperaturno in padavinsko zelo stabilen. No, letos pa to ni veljalo, saj je celoten mesec temperatura “poskakovala” kot, da bi bila na rodeu. Še bolj nenavadno pa so se “obnašale” padavine. V prvem delu meseca smo imeli občutek, da nas bo odplaknilo, v drugem delu pa se je na srečo umirilo, tako da so lahko tudi kmetje opravili svoje delo na njivah (spravilo silažne koruze, setev žit,…). Glede na oktobra 2018 in 2019 so bile letos temperature nižje, je pa bilo veliko več padavin.

Razlika med najvišjo (1. in 3. oktober) in najnižjo (14. oktober) izmerjeno temperaturo v oktobru je znašala 21,8 °C, kar je dobre dve stopinji manj kot lani.